Poziv sindikalnih central evropskim institucijam

Spoštovani,

v imenu reprezentativnih sindikalnih central v Sloveniji vas želimo seznaniti z zaskrbljujočim stanjem socialnega dialoga v Sloveniji in o odločitvah, ki jih Vlada in Državni zbor v zadnjem času, v vedno večji meri, sprejemata brez javne razprave in mimo socialnega dialoga. In to kljub temu, da gre za odločitve, ki pomembno vplivajo na socialno ekonomski položaj delavcev in delodajalcev, da gre za odločitve pri oblikovanju katerih so do sedaj, skladno s tradicijo, socialni partnerji bili vedno aktivno vključeni ter da gre za odločitve, ki bi jih bilo po Pravilih Ekonomsko socialnega sveta potrebno obravnavati v okviru socialnega dialoga.

Osrednje mesto socialnega dialoga v Sloveniji je Ekonomsko socialni svet, tripartitno sestavljen organ socialnih partnerjev in Vlade, ki ima že skoraj tri desetletja dolgo tradicijo usklajevanja stališč, zlasti zakonskih predlogov, strateških dokumentov, socialnih sporazumov in drugih aktov ter odločitev, ki imajo širši pomen za družbo, zlasti na socialno ekonomskem področju. Skozi leta so se izoblikovali nekateri standardi tega socialnega dialoga, ki so gradili zaupanje med socialnimi partnerji. Delo socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko socialnega sveta je vodilo do številnih pomembnih uskladitev različnih zakonskih predlogov, ki so bili temelj za politike države in so odločilno prispevali k razvoju in spremembam v Sloveniji. Omogočili so izpolnjevanje kriterijev za vstop Slovenije EU in NATO, za prevzem Evra, za okrevanje po gospodarski krizi leta 2012, za uresničevanje priporočil mednarodnih organizacij itd. Vse dosedanje ključne reforme na področju trga dela, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja so bile sprejete s konsenzom socialnih partnerjev. Vključitev in sodelovanje socialnih partnerjev je prineslo kakovostnejše in uravnotežene rešitve, ki so bile široko sprejete, saj smo jih socialni partnerji sprejemali kot svoje in ob zavedanju razlogov za kompromise, ki jih terja doseganje konsenza. To pa se je v pozitivnem smislu poznalo tudi pri implementaciji dogovorjenih in sprejetih odločitev.

V zadnjem obdobju smo priča hitremu razkrajanju socialnega dialoga, doseženih standardov na tem področju in sprejemanju rešitev mimo socialnega dialoga, brez aktivne udeležbe socialnih partnerjev in brez njihovega soglasja. Tudi na področjih, kjer je bil to doslej uveljavljen standard. Interventna zakonodaja, povezana s COVID-19, v Sloveniji postaja nepregledna in netransparentna, hitro in večkratno spreminjanje zakonodaje in posegi v številne zakone naenkrat močno načenjajo pravno državo in zaupanje v pravo. Na to Vlado in poslance opozarja tudi zakonodajno pravna služba Državnega zbora, v vsak interventni zakon pa je vključena tudi kakšna določba, ki z epidemijo nima nikakršne povezave, je sistemske narave ter trajno spreminja posamezno pravico. Tako je tudi več kot očitno, da Vlada in Državni zbor izkoriščata trenutno situacijo in pod krinko interventne zakonodaje, povezane s COVID-19, trajno, za nedoločen čas, spreminjata obstoječ sistem. Od sedmih interventnih zakonskih paketov je bilo sodelovanje socialnih partnerjev skrajno omejeno, pri enem zakonskem paketu pa socialnega dialoga sploh ni bilo. Že pri petem interventnem zakonskem paketu je Vlada v zakonodajni postopek vložila predlog, ki je vseboval drugačne rešitve, kot jih je uskladila s socialnimi partnerji tekom pogajanj.

Kaplja če z rob pa je bil zadnji, sedmi interventni zakonski paket. Kljub usklajevanju s socialnimi partnerji, ki mu je bilo odmerjenih dobrih 72 ur, je Vlada v zakonodajni postopek ponovno vložila predlog zakona, ki je vseboval drugačne rešitve, kot so bile usklajene s socialnimi partnerji, ki ni vseboval nekaterih rešitev, ki so bile usklajene s socialnimi partnerji, predvsem pa je vseboval tudi rešitve, ki tekom pogajanj s strani Vlade niso bile niti omenjene, kaj šele usklajevane s socialnimi partnerji. Najpomembnejša od slednjih je tudi trajen, sistemski poseg v Zakon o delovnih razmerjih, ki omogoča lažje odpuščanje starejših delavcev.

Slovenija je pri repu držav EU po stopnji delovne aktivnosti starejših delavcev v kategoriji 55-64 let. Na to je Slovenijo večkrat opozorila tudi Evropska komisija, socialni partnerji pa smo se z Vlado več let tudi trudili, da smo z ukrepi na različnih področjih, predvsem na področju pokojninskega zavarovanja in vzpodbujanja daljšega ostajanja na delovnem mestu, uspeli nekoliko obrniti trend in delovno aktivnost v tej kategoriji izboljšati. Kljub temu, da z rezultati še nikakor ne moremo biti zadovoljni, je bil povsem mimo socialnega dialoga in kljub številnim opozorilom sprejet predlog, po katerem lahko delodajalec brez navedbe utemeljenega razloga odpusti delavca, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev. Gre za trajen, in ne za interventen ukrep, ki velja za nedoločen čas in ki omogoča izrazito arbitrarno in po našem prepričanju diskriminatorno obravnavo starejših delavcev. Gre za spremembo zakona, ki bo imela za posledico znižanje delovne aktivnosti starejših delavcev in izrazito negativen vpliv na vzdržnost pokojninske blagajne z dodatnimi izdatki za pokojnine delavcem, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Gre za rešitev, ki ne temelji na nobenih analizah in podatkih in ki gre proti smernicah in standardom Mednarodne organizacije dela, kot sta prostovoljnost pri upokojevanju in utemeljenost razloga, zaradi katerega se odpoveduje pogodba o zaposlitvi, kar določa Konvencija MOD št. 158. Gre za predlog, ki bo povzročil večje število revnih upokojencev in večje število revno zaposlenih starejših delavcev. Po novem je namreč v celoti odvisno od delodajalca ali si bo delavec z daljšim ostajanjem v delovnem razmerju povišal odmerni odstotek in s tem pokojnino in ali bo deležen še drugih pravic v primeru, da ostane na delu tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev brez odbitkov.

Socialni partnerji smo z Vlado leta 2017 sprejeli skupna izhodišča za prenovo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, ki predvidevajo med drugim tudi ukrepe za spodbujanje k daljšemu ostajanju v zaposlitvi. Cilj usklajenih izhodišč so dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema. S sprejemanjem odločitev, kakršen je poseg v Zakon o delovnih razmerjih, ki se je v preteklosti v Sloveniji vedno sprejemal s soglasjem socialnih partnerjev, ki ima izrazito pomembne posledice tudi za pokojninski sistem, se ruši zaupanje med socialnimi partnerji in širok družbeni konsenz, na katerem naj bi temeljile prihodnje spremembe. Omenjeni poseg po našem prepričanju tudi ruši temelje in predpostavke za ukrepe v Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, saj je v nasprotju s priporočili Evropske komisije in v nasprotju z reformnimi usmeritvami, ki bi morale biti podlaga za ukrepe. V zvezi s tem tudi opozarjamo na dejstvo, da ima osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost oznako tajnosti in zato širša javnost z njim sploh ni seznanjena, socialni partnerji pa smo doslej sicer imeli omejene možnost sodelovanja pri njegovi pripravi, vendar daleč od tistega, kar bi bilo pričakovati pri dokumentu, s tako pomembnimi in daljnosežnimi posledicami za robustnost in razvoj številnih ključnih sistemov v državi. In daleč od tega, da bi lahko govorili o aktivni udeležbi socialnih partnerjev pri pripravi tega dokumenta.

Ker se tendence izključevanja socialnih partnerjev, izogibanje socialnemu dialogu, rušenje temeljev socialnega dialoga in predvsem odstopanje od dogovorjenih rešitev in doseženih standardov hitro in namensko slabšajo, vas pozivamo k podpori socialnim parterjem in socialnemu dialogu v Sloveniji, obsodbi odstopanja od uveljavljenih standardov socialnega dialoga in k pozivu Vlade v Republiki Sloveniji, da nemudoma preneha s sprejemanjem enostranskih rešitev, z izključevanjem socialnih partnerjev ter da se zaveže k spoštovanju doseženih standardov socialnega dialoga v Sloveniji. Le tako bodo sprejete rešitve uravnotežene in dolgoročno vzdržne in le tako bo mogoče ponovno vzpostaviti zaupanje med socialnimi partnerji, ki bo odločilno za bodoče spremembe na ključnih področjih, ki so potrebne za soočanje z izzivi, ki jih prinaša prihodnost. Pri tem posebej poudarjamo, da je usmeritev Evropske komisije, ki se nanaša na aktivno udeležbo socialnih partnerjev pri oblikovanju reform, v Sloveniji zgolj črka na papirju in je eklatantno kršena. Informiranje socialnih partnerjev, čemur smo zadnje čase v najboljšem primeru priča, namreč ne pomeni njihove aktivne udeležbe v praksi, kot to želi zmotno prikazati Vlada RS in zlasti minister za delo!

Lep pozdrav,

Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije

Predsednica Lidija Jerkič, l.r.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Predsednik Branimir Štrukelj, l.r.

Pergam – konfederacija sindikatov Slovenije

Predsednik Jakob Počivavšek, l.r.

KNSS-Neodvisnost

Predsednica Evelin Vesenjak, l.r.

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije

Predsednik Peter Majcen, l.r.

Slovenska zveza sindikatov Alternativa

Predsednik Zdenko Lorber, l.r.