Poročilo o delu 2018

Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2018

 

Uvod

Podlaga za poročilo o delovanju Sindikata javnih uslužbencev Slovenije (SI-JUS) v letu 2018 so programske usmeritve, ki jih je 6. aprila 2016 sprejela 3. redna skupščina SI-JUS za mandatno obdobje 2016 – 2020. Programske usmeritve so podlaga za letne načrte in aktivnosti Glavnega odbora SI-JUS. Letni delovni načrt za leto 2018 je sprejel Glavni odbor SI-JUS na 59./11. redni seji 16. februarja 2018 in je obsegal naslednja glavna področja delovanja:

• Sodelovanje v odločanju in socialni dialog

• Sistem plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor

• Pogoji dela, socialna varnost, izobraževanje in usposabljanje

• Pravno varstvo pravic članov

• Organizacijski vidik in solidarnost

SI-JUS je tudi v letu 2018 deloval v okviru Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), v okviru katere je pridobil reprezentativnost na državni ravni za dejavnost 084.120: Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti. 

V letu 2018 so bile aktivnosti SI-JUS in celotne KSJS v največji meri osredotočene na vodenje pogajanj o dvigu plač in odpravi anomalij pri uvrščanju delovnih mest in nazivov v plačne razrede ter o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2018, na podlagi Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju iz decembra 2016. Pogajanja so se začela konec januarja 2018 in so potekala deloma na centralni ravni deloma pa na štirih ločenih pogajalskih skupinah, ki so bile oblikovane po napovedi stavk posameznih sindikatov oz. njihovih skupin. Pogajanja v ločenih pogajalskih skupinah so bila marca 2018 že zelo blizu dogovora, vendar do uspešnega zaključka pogajanj ni prišlo, ker je predsednik vlade 14. 3. 2018 odstopil in napovedal predčasne volitve ter na ta način povzročil, da je vlada lahko vodila le še tekoče posle. Glavni odbor SI-JUS je ocenil, da je za zamik pogajanj v predvolilno obdobje odgovorna vladna stran, ki je s pogajanji ves čas zavlačevala. Na ravni predsedstva KSJS je bila sprejeta odločitev, da se novi vladi takoj po njenem konstituiranju posreduje zahteva po nadaljevanju pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev ter da se formira koordinacija stavkovnih odborov KSJS, v kateri lahko poleg sindikatov, ki so napovedali stavko, sodelujejo tudi ostali sindikati KSJS. Predsedstvo je poleg tega potrdilo stavkovne zahteve sindikatov KSJS in sklenilo, da bodo pogajanja o stavkovnih zahtevah, ki so skupne vsem sindikatom, potekala na centralni ravni, o stavkovnih zahtevah, ki so predmet posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti ali poklica, pa na ločenih pogajanjih.

Sindikati KSJS so takoj po nastopu nove vlade, dne 13. 9. 2018, obnovili stavkovne zahteve ter zahtevali nadaljevanje pogajanj. Po predhodnem srečanju z novim ministrom za javno upravo in po formiranju vladne pogajalske skupine so se pogajanja po dobrem mesecu pričela in intenzivno potekala vse do začetka decembra, ko so bili, na podlagi predhodno usklajenih stavkovnih sporazumov, podpisani Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju in aneksi h KPJS, KPND in KP posameznih dejavnosti oz. poklicev.

Glavni odbor SI-JUS se je v letu 2018 sestal na sedmih rednih sejah in imel eno korespondenčno sejo. Predsednica in glavni tajnik SI-JUS sta se udeleževala sestankov pogajalske skupine KSJS ter sodelovali na sejah centralne pogajalske komisije, na katerih so potekala pogajanja med Vlado in obema sindikalnima pogajalskima skupinama. Predsednica SI-JUS in glavni tajnik sta redno sodelovala tudi na sejah predsedstva KSJS, na katerih sta sporočala stališča in zahteve Glavnega odbora SI-JUS.

V letu 2018 se je kot organ SI-JUS, na 10. sestanku, dne 16. 2. 2018, sestal Nadzorni odbor, pregledal finančno-materialno poslovanje v preteklem letu in o ugotovitvah poročal Glavnemu odboru SI-JUS. 

 

Aktivnosti Glavnega odbora SI-JUS v letu 2018 so obsegale:

Sodelovanje v odločanju in socialni dialog

GO SI-JUS se je tudi v letu 2018 vključeval v socialni dialog, ki je potekal z Vlado RS kot neposrednim ali posrednim delodajalcem in financerjem v organizacijah, kjer je prisotno članstvo SI-JUS. Socialni dialog o vprašanjih pomembnih za članstvo je potekal na državni ravni v okviru Ekonomsko-socialnega sveta RS (ESS), v katerem sta sodelovala Branimir Štrukelj, predsednik KSJS in Bojan Hribar, generalni sekretar KSJS in glavni tajnik SI-JUS. Glede na vpliv, ki so ga imeli nastopi predstavnikov KSJS na oblikovanje stališč ESS, je utemeljena ugotovitev, da je imela KSJS v ESS pomembno vlogo in pustila trajen pečat. 

Ekonomsko-socialni svet RS (ESS) se je v letu 2018 sestal na 7 rednih sejah in 1 izredni seji.  Na januarski seji se je ESS seznanil s postopkom in načinom priprave dokumentov Evropskega semestra 2018 in opravil posvetovanje o znesku uskladitve minimalne plače za leto 2018. Seznanil se je tudi s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in predlogom Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 ter ju podprl. 

Na februarski seji se je ESS seznanil s svežnjem dokumentov evropskega semestra. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji je na seji predstavil: Letni pregled rasti za leto 2018, Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018, Priporočilo za evrsko območje za leto 2018, Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2018 in Mnenje Komisije o proračunskem načrtu Slovenije.  

Na izredni seji (5. marca) se je ESS seznanil s prvim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2018 (NRP), na redni marčni seji pa je obravnaval drugi osnutek NRP. ESS se je seznanil tudi z izhodišči za udeležbo tristranske delegacije Republike Slovenije na 107. rednem zasedanju Mednarodne konference dela in na prihodnjo vlado naslovil poziv, da naj nemudoma pristopi k pripravi ustreznega predpisa, na podlagi katerega bo prenehala veljavnost določb Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki se nanaša na delo na področju negospodarskih dejavnosti.

Na aprilski seji je ESS obravnaval osnutek Programa stabilnosti 2018 ter se seznanil s poročilom o nadaljnjih aktivnostih na področju digitalne pismenosti v Republiki Sloveniji in Slovenski digitalni koaliciji ter poročilom pogajalske skupine za obravnavo predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Na oktobrski seji, prvi po imenovanju nove vlade, je ESS obravnaval pričakovanja socialnih partnerjev v mandatu 2018-2022. V nadaljevanju seje pa se je ESS seznanili s predlogom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu in s Predlogom Načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2019.

Na novembrski seji je ESS obravnaval Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2017, Letno poročilo o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto 2017 in Poročilo o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2017. ESS se je seznanil tudi s Predlogom zakona o spremembah Zakona o minimalni plači. V nadaljevanju seje je ESS sprejel Poročilo Strokovnega odbora za delo in socialne zadeve za obravnavo predloga Pravilnika o spremembah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu ter naložil MDDSZEM, da izvede študijo zdravstvenega stanja delavcev, ki so bili v Sloveniji izpostavljeni kremenovem prahu na delovnem mestu. ESS je sprejel tudi Poročilo Strokovnega odbora za delo in socialne zadeve za obravnavo Predloga Načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2019 ter se seznanil s časovnim okvirjem sprejemanja dokumentov Evropskega semestra.

Na decembrski seji je ESS opravil vsebinsko razpravo o Predlogu zakona o spremembah Zakona o minimalni plači. Sindikalna stran je predlagan zakon ponovno v celoti podprla, delodajalska stran pa zavrnila. ESS se je seznanil tudi s predlogom Akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, s Poročilom o nadaljevanju aktivnosti glede digitalne pismenosti v RS ter s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019, ob katerem je poudaril nujnost ureditve sistemskega financiranja socialnega dialoga.

 

Sistem plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor

Pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter o sproščanju preostalih varčevalnih ukrepov so se konec leta 2017 znašla v pat poziciji, saj se sindikalni pogajalski skupini nista uspeli poenotili o skupnem predlogu in nadaljnjem poteku pogajanj pri vrednotenju delovnih mest v plačni skupini J in orientacijskih delovnih mest nad 26. plačnim razredom. Pogajalska skupina KSJS, v kateri je aktivno sodeloval tudi SI-JUS, se je v skladu z določili Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju zavzemala, da se najprej odpravijo anomalije pri vrednotenju DM nad 26. PR, v nadaljevanju pa pogajanja o odpravi anomalij, ki so posledica dviga zdravniških plač. Druga sindikalna pogajalska skupina pa je vztrajala, da se je treba pogajati o odpravi anomalij nad 26. PR in anomalij na podlagi primerjave z zdravniškimi delovnimi mesti hkrati. Pogajalski skupini sindikatov sta imeli različne poglede tudi glede samega načina pogajanj. Medtem ko je pogajalska skupina KSJS sodila, da se morajo o odpravi anomalij po posameznih plačnih skupinah pogajati za to pristojni socialni partnerji, podpisniki posameznih kolektivnih pogodb, pa je druga pogajalska skupina vztrajala, da morajo vsa pogajanja potekati na centralni ravni.  Na seji pogajalske komisije, dne 18. 12. 2017, je prišlo do prekinitve pogajanj. Dogovorjeno je bilo, da se bodo tako posamezni sindikati javnega sektorja kot Vlada do 12. 1. 2018 opredelili glede podpisa Aneksa št. 12 h KPJS, s katerim bi se odpravile anomalije pri orientacijskih delovnih mestih nad 26. PR, kar bi bila polaga za sklenitev že parafiranih sedmih (od enajstih) aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti. 

Ker je 19.1.2018 Aneks št. 12 h KPJS podpisalo le 9 sindikatov, od tega 5 iz KSJS (med njimi tudi SI-JUS), ni bil dosežen kvorum, potreben za njegovo uveljavitev, MJU pa je lahko zgolj ugotovilo, da so pogajanja o odpravi anomalij na DM nad 26. PR s tem zaključena. 

Konec januarja so se začela pogajanja za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov, ki so napovedali stavko, in sicer ločeno v štirih pogajalskih skupinah.

Na novinarski konferenci KSJS (6.2.2018) so sindikati, člani KSJS, predstavili stavkovne zahteve in razloge za ločena pogajanja ter potek stavkovnih aktivnosti in protestnih shodov, ki so jih napovedali za 12., 13. in 14. februarja 2018.

PSS in SPS sta začela stavko in organizirala protestni shod pred sedežem vlade 12. 2. 2018, protestni shodi in stavke SZSVS in SDZNS so bili izvedeni po posameznih zdravstvenih in socialnih zavodih 13. 2. 2018, SVIZ pa je organiziral stavko in najštevilčnejši protestni shod (z več kot 20.000 udeleženci) 14. 2. 2018 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na protestnih shodih sindikatov KSJS so sodelovali tudi člani SI-JUS.

Na ločenih pogajanjih, ki so potekala med vladno pogajalsko skupino in posameznimi stavkovnimi odbori, je vladna stran sindikalnim stavkovnim odborom ponudila vsebinski paket za razrešitev stavkovnih zahtev, katerega finančni učinek je znašal 306 mio evrov, pri čemer pa naj bi bil ta učinek v celoti realiziran postopno, in sicer v treh letih. Navedeni paket je poleg splošnega povišanja plačnih razredov delovnih mest in nazivov v vseh plačnih skupinah (razen pri funkcionarjih, direktorjih in zdravnikih) vključeval tudi podaljšanje ukrepa, ki se nanaša na izplačevanje delovne uspešnosti še v leto 2019 (neizplačevanje redne delovne uspešnosti in omejeno izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela) ter trajen zamik pravice do napredovanja na 1. december tekočega leta. Pogajanja v ločenih pogajalskih skupinah so bila marca 2018 že zelo blizu dogovora, vendar do uspešnega zaključka pogajanj ni prišlo, ker je predsednik vlade 14. 3. 2018 odstopil in napovedal predčasne volitve ter na ta način povzročil, da je vlada lahko vodila le še tekoče posle. 

Predsedstvo KSJS se je na izredni seji 16. 3. 2018 seznanilo s potekom ločenih pogajanj sindikatov KSJS ter podprlo njihove stavkovne zahteve. Ob tem je ocenilo, da je za zamik pogajanj v predvolilno obdobje odgovorna vladna stran, ki je s pogajanji ves čas zavlačevala. Ker je odstop predsednika vlade onemogočil, da bi prišlo na pogajanjih, ki so bila tik pred zaključkom (razen v primeru PSS in SPS), do sklenitve sporazumov o razrešitvi stavkovnih zahtev, je predsedstvo KSJS sklenilo, da bodo stavkovne zahteve sindikatov KSJS naslovljene na novo vlado. 

 

Predsedstvo KSJS je na seji 18. 6. 2018 sprejelo sklepe v zvezi z nadaljevanjem pogajanj o reševanju stavkovnih zahtev, in sicer:

1. Po konstituiranju nove vlade se ji takoj posreduje zahteva po nadaljevanju pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev.

2. Glede na predhodno sprejet sklep predsedstva KSJS o medsebojni podpori stavkovnih zahtev sindikatov KSJS se konkretizirajo vse stavkovne zahteve, ki jih podpirajo sindikati KSJS. 

3. O stavkovnih zahtevah, ki so skupne vsem sindikatom, potekajo pogajanja na centralni ravni, o ločenih stavkovnih zahtevah, ki so predmet posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti ali poklica, pa na ločenih pogajanjih.

4. Formira se koordinacija stavkovnih odborov KSJS, v kateri lahko poleg sindikatov, ki so napovedali stavko, sodelujejo tudi ostali sindikati KSJS.

5. Koordinacija stavkovnih odborov KSJS bo skušala poenotiti stališča glede nadaljevanja pogajanj o stavkovnih zahtevah z drugo sindikalno skupino.

Na pobudo Predsedstva KSJS se je koordinacija stavkovnih odborov KSJS 5. 7. 2018 sestala z drugo sindikalno skupino, in sicer z namenom, da bi medsebojno čim bolj uskladili delovanje. Na sestanku obeh sindikalnih strani je prišlo do načelnega dogovora, da se novi vladi, takoj po njenem konstituiranju, posreduje zahteva za nadaljevanje pogajanj, in sicer na točki, kjer so bila prekinjena.

Sindikati KSJS so takoj po nastopu nove vlade, dne 13. 9. 2018 obnovili stavkovne zahteve ter zahtevali nadaljevanje pogajanj.

Nova vlada je sprejela zavezo o nadaljevanju pogajanj in po enem mesecu imenovala svojo pogajalsko skupino ter sprejela pogajalska izhodišča za pogajanja za razrešitev stavkovnih zahtev.

Na sestanku koordinacij stavkovnih odborov KSJS in SJS v ožji sestavi (21. 9. 2018) je druga sindikalna skupina vztrajala na linearnih dvigih plačnih razredov v vseh plačnih skupinah, in sicer neodvisno od že doseženih povečanj ter da morajo vsa pogajanja potekati na centralni ravni, zato ni prišlo do oblikovanja skupne sindikalne pogajalske platforme.

Sledilo je obdobje intenzivnih pogajanj v štirih ločenih pogajalskih skupinah. V tem času se je trikrat sestala tudi centralna pogajalska skupina (26. 10. 2018, 30. 10. 2018 in 21. 11. 2018), dvakrat pa se je sestala delovna skupina za eskalacijo (5. in 14. 11. 2018). Dvakrat se je sestala tudi Koordinacija stavkovnih odborov KSJS (15. in 29. 11. 2018) in poenotila stališča glede uveljavljanja skupnih stavkovnih zahtev sindikatov KSJS.

Na podlagi predhodno usklajenih stavkovnih sporazumov so bili 3. 12. 2018 s strani Vlade RS in sindikatov KSJS (razen PSS) ter večine ostalih sindikatov javnega sektorja podpisani Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju in aneksi h KPJS, KPND in KP posameznih dejavnosti oz. poklicev. 

 

Ključni elementi Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju so bili:  

1. Pasovni dvigi plač: zaposleni na delovnih mestih do vključno 26. PR so pridobili en plačni razred (uveljavitev s 1. 1. 2019); zaposleni na delovnih mestih nad 26. PR so pridobili dva plačna razreda; (drugi plačni razred povišanja se uveljavi s 1. 11. 2019); zaposleni na delovnih mestih, za katera se zahteva doktorat, magisterij, specializacija, so pridobili tri plačne razrede (tretji plačni razred povišanja se uveljavi s 1. 9. 2020). Iz splošnih dvigov so bili izvzeti zdravniki, funkcionarji, direktorji in ravnatelji.

2. Dvig dodatkov: dodatek za nočno delo se je povečal na 40 odstotkov; dodatek za nedeljsko delo se je povečal na 90 odstotkov; dodatek za delo na praznik se je povečal na 120 odstotkov; dodatek za deljen delovni čas se je povečal na 15 odstotkov in se obračunava pri vseh urah ne več le pri popoldanskih; dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času pripada poleg dodatka za šesti in sedmi dan tudi za vsak nadaljnji zaporedni delovni dan; črtan je bil 23-odstotni prag za pridobitev pravice do dodatka za delo z dementnimi.

3. Dodatni dvigi plač za posamezna delovna mesta: en plačni razred so dobili srednja medicinska sestra in diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji III, diplomirana babica v porodnem bloku - intenzivna III, diplomirana babica v neonatalnem oddelku; en plačni razred dobijo učitelji, ki opravljajo delo razrednika.

4. Širitev kariernega razpona: učitelji svetniki in učitelji svetovalci bodo lahko v karieri dosegli en plačni razred več kot doslej; enako velja za zaposlene v kulturi in sociali, kjer imajo primerljivo urejeno karierno napredovanje (uveljavitev s 1. 9. 2020).

5. Regres: višji regres za zaposlene z minimalno ali nižjo plačo v letu 2018; poračun 208 evrov bruto se izplača decembra.

6.  Jubilejne nagrade in odpravnine: poleg jubilejne nagrade za 30 let se uvaja tudi jubilejna nagrada za 40 let v enaki višini; ob upokojitvi pripada javnim uslužbencem odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih njihovih plač, če je to zanje ugodneje.

7. Zaveza o pričetku usklajevanja predloga ZSPJS in ZJU: pričnejo se usklajevanja predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter Zakona o javnih uslužbencih, ki ga bo vladna stran takoj po uveljavitvi aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev posredovala sindikalni strani; o temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje (ZJU) in sistema plač v javnem sektorju (ZSPJS) bo potrebno soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade; v letu 2019 se pripravi pregled sistemov napredovanj v plačne razrede in nazive in nasploh sistemov kariernega napredovanja ter ugotovijo morebitne neupravičene razlike med dejavnostmi in znotraj dejavnosti.

8. Zaveza o pričetku pogajanj o normativnih delih KP: v roku 90 dni od sklenitve tega dogovora se pričnejo pogajanja o normativnih delih kolektivnih pogodb dejavnosti, ki normativnega dela ne vsebujejo, z namenom, da se pogajanja zaključijo do 30. septembra 2019.

 

Pogoji dela, socialna varnost, izobraževanje in usposabljanje

V programskih usmeritvah SI-JUS za mandatno obdobje 2016 – 2020 in po letnem delovnem načrtu za leto 2018 je predvidena skrb za pogoje dela, socialno varnost, izobraževanje in usposabljanje članstva. GO SI-JUS je zato tudi v letu 2018 namenjal posebno pozornost spremljanju spoštovanja delovnopravne zakonodaje, izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, urejanju kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev ter predlaganim spremembam zdravstvene zakonodaje in zakona o minimalni plači

SI-JUS je tudi v letu 2018 preko predstavnika KSJS sodeloval v pogajalski skupini ESS za obravnavo predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1). Dne 8.1.2018 sta se 8. sestanka pogajalske skupine poleg sindikalne strani udeležila tudi predstavnika GZS, preostale reprezentativne delodajalske organizacije pa so ga bojkotirale. Na sestanku je Ministrstvo za zdravje predstavilo predlog ZZVZZ-1, ki je nastal po zaključeni javni razpravi. Pri tem so bili izpostavljeni cilji ZZVZZ-1: univerzalnost zdravstvenega zavarovanja, obseg pravic se ne manjša, ohranja in povečuje se dostopnost do zdravstvenih storitev kot tudi finančnih virov, odpravlja se nepravične razlike med samimi zavarovanci, odpravlja se doplačila in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vzpostavlja se sistem poklicnih bolezni, opredeljuje se večja vloga ZZZS kot aktivnega kupca. Dne 15. 1. 2018 so se 9. sestanka pogajalske skupine udeležili tako predstavniki sindikalne strani kot predstavniki delodajalskih organizacij. V razpravi je Ministrstvo za zdravje pojasnilo katere pripombe in predlogi predstavnikov reprezentativnih sindikalnih organizacij na predlog ZZVZZ-1 iz javne razprave so bili upoštevani v posodobljenem besedilu ZZVZZ-1 in na kakšen način oziroma niso bili upoštevani in zakaj ne. Pogajanja so bila osredotočena predvsem na nekatera še odprta vprašanja glede ZZVZZ-1, in sicer: institut zadržanja pravic (57. člen), nižanje višine denarnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni na 60% osnove pri odsotnosti zaradi bolezni nad 12 mesecev v zadnjih dveh letih (165. člen), upravljanje ZZZS (dvotirni/enotirni sistem upravljanja zavoda in število članov v organu upravljanja), povečanje stopnje solidarnosti zdravstvenega doplačila (v nadaljnjem besedilu: ZD), ki nadomešča dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zadnjega (10.) sestanka pogajalske skupine, dne 23.2.2018, so se udeležili zgolj predstavniki Ministrstva za zdravje in predstavniki sindikalne strani, predstavniki delodajalskih organizacij pa so ga bojkotirali.

SI-JUS je podprl skupna stališča, ki so jih KSJS in ostale sindikalne centrale predstavile na seji ESS 30. marca 2018, o potrebni smeri zdravstvene reforme, v katerih je izpostavljeno: sistem zdravstvenega zavarovanja mora temeljiti na solidarnosti med zavarovanci in skupinami zavarovancev pri zbiranju sredstev; v sistemu zdravstvenega zavarovanja ni dopustno določiti socialne kapice pri vplačevanju prispevkov; z zdravstveno reformo je potrebno odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomestiti z dodatnimi vplačili v ZZZS; za finančno vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja mora proračun RS prispevati večji delež sredstev, potrebnih za financiranje zdravstvenega varstva; košarica pravic iz zdravstvenega zavarovanja se ne sme zmanjšati ter mora prebivalstvu zagotavljati dostopnost do celovitega zdravstvenega varstva; nedopustni so posegi v višino in trajanje pravice do bolniškega nadomestila; sindikalne centrale nasprotujejo spreminjanju sestave organov upravljanja ZZZS, načina njihovega odločanja, njihovih pooblastil ter zmanjševanju vloge predstavnikov aktivnih zavarovancev pri nadzoru in sprejemanju ključnih odločitev; potrebno je ustanoviti enotni izvedenski organ obveznih socialnih zavarovanj na ravni države, kot je to določal Socialni sporazum za obdobje 2015–2016 (Uradni list RS, št. 29/2015) in kar je eden od predlogov iz Bele knjige o pokojninah iz leta 2016. KSJS in ostale sindikalne centrale so navedenim stališčem dodale še poziv ministrici za zdravje, da naj v okviru svojih tekočih poslov nemudoma izda novi Pravilnik o poklicnih boleznih.

SI-JUS je v celoti podprl novelo Zakona o minimalni plači, ki ga je stranka Levica, dne 7.11.2018, ob podpori koalicijskih poslancev, vložila v zakonodajni postopek. Predlog zakona vsebuje tri ključne elemente, in sicer:

• povišanje minimalne plače na način, da bo do leta 2020 v dveh enakomernih dvigih dosegla 700 EUR v neto znesku. Predlagano je, da naj bi minimalna plača od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 znašala 886,63 EUR (667,11 EUR neto), od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 pa naj bi minimalna plača znašala 940,58 EUR (699,93 EUR neto);

• z letom 2021 uvedbo varovalke (formule), ki določa, da mora biti minimalna plača določena tako, da je njen neto znesek za 20 odstotkov višji od minimalnih življenjskih stroškov; 

• izločitev vseh preostalih dodatkov ter dela plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost iz minimalne plače s 1. 1. 2019. S tem se z dodatki za delovno dobo in težje pogoje dela ne bo več smela pokrivati razlika med osnovno in minimalno plačo, ampak se bodo ti dodatki izplačevali k minimalni plači. Prav tako bodo delavci, katerih osnovne plače so nižje od minimalne plače dejansko nagrajeni za delovno in poslovno uspešnost.

GO SI-JUS je podprl sodelovanje v projektu »Skupaj nad izzive trga dela«, ki ga je KSJS pridobila s prijavo na javni razpis MDDSZEM za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev. Izvajanje projekta bo trajalo skoraj štiri leta, od 11. 12. 2017 do 30. 9. 2021.

Cilji projekta so:

1. Višja usposobljenost zaposlenih pri socialnih partnerjih s področij trga dela, vseživljenjskega učenja in zagotavljanja pravne varnosti aktivnega prebivalstva.

2. Pridobitev relevantnih podatkov za oblikovanje javnih politik pomembnih za trg dela.

3. Višja usposobljenost socialnih partnerjev za vodenje učinkovitega socialnega dialoga na državni, panožni ter evropski ravni.

4. Okrepljena vloga socialnih partnerjev pri obveščanju, usposabljanju in ozaveščanju članov sindikatov, zaposlenih, brezposelnih, delodajalcev in odločevalcev politike.

Za doseganje navedenih ciljev bo v okviru projekta izvedenih 364 ur usposabljanj za zaposlene pri socialnih partnerjih, 7 študij, 15 regionalnih posvetov, 3 mednarodni dogodki in 2 študijska obiska v tujini. Navedenih usposabljanj in posvetov se bodo lahko udeležili tudi sindikalni zaupniki SI-JUS. Vsi javni zavodi, kjer je organiziran SI-JUS pa bodo imeli pravico dostopa do rezultatov projekta, ki bodo objavljeni na spletnih straneh KSJS in jih bodo lahko prilagodili za svoje potrebe.

V okviru projekta sta bila v letu 2018 med drugim izvedena tudi dva regionalna posveta. Na prvem, ki je bil organiziran 10. 4. 2018 v prostorih Hotela Austria Trend Ljubljana je sodelovalo 110 udeležencev, med katerimi so bili tudi člani SI-JUS. 

 

Pravno varstvo pravic članov

V letu 2018 je GO SI-JUS v skladu s Pravilnikom o pravni pomoči nudil pravne nasvete in pravno pomoč članom. Pravna svetovalka SI-JUS je pripravila pravno mnenje, ki je bilo posredovano članu ali pa vodstvu javnega zavoda oz. delodajalcu ali pa je prizadetemu članu tudi osebno svetovala na informacijskem razgovoru. 

V letu 2018 je pravna svetovalka pripravila pisna pravna mnenja za: M. Klančniku (Okrožno sodišče v Celju) v zvezi z odsotnostjo zaradi izobraževanja; V. Žvikart (Javni zavod CEZAM Ruše) v zvezi s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi; F. Rožič Novak (ARRS) v zvezi z mobbingom; L. Vinkovič (SPIRIT) v zvezi s postopkom izbire za zasedbo delovnega mesta in obračunom opravljenih delovnih ur na službeni poti.

 

Organizacijski vidik in solidarnost

Za doseganje skupnih ciljev javnih uslužbencev SI-JUS že 11 let, vse od svoje ustanovitve, deluje v okviru Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije ter aktivno sodeluje pri načrtovanju in izvedbi njenih aktivnosti. Zavzema se za ohranitev javnega sektorja in po svojih močeh prispeva k razvoju vsem dostopnih javnih storitev. 

Predsednica in glavni tajnik SI-JUS sta v letu 2018 redno sodelovala na sejah predsedstva KSJS in v pogajalski skupini KSJS. SI-JUS je v letu 2018 pridobil nekaj novih članov z individualnimi pristopi, po drugi strani pa se je število članov tudi zmanjševalo z izstopi in predvsem zaradi upokojitev, tako da se na koncu leta število članov ni bistveno spremenilo. 

Del aktivnosti SI-JUS je bilo tudi v letu 2018 namenjenih počitniški dejavnosti za člane. Objavljen je bil razpis za letovanje članov v počitniški hišici SI-JUS UMAS v termah Olimje in v počitniški prikolici v Kampu Stupice v Premanturi. 

GO SI-JUS je Sindikatu UMAS SI-JUS odobril finančno pomoč za vzdrževanje počitniške hišice v Kampu Natura, in sicer 1.500,00 EUR nepovratnih sredstev in brezobrestni kredit v višini 2.200,00 EUR, ki ga je Sindikat UMAS SI-JUS že v celoti vrnil.

 

Zaključek

SI-JUS je v skladu s svojimi programskimi usmeritvami in letnim delovnim načrtom v letu 2018 enakopravno sodeloval na vseh pogajanjih in usklajevanjih, ki so zadevala plačni sistem, delovne razmere in socialni položaj javnih uslužbencev. Aktivno je spremljal delovni, materialni in socialni položaj svojih članov, zagotavljal njihovo pravno varstvo ter se odzival na aktualne probleme in vprašanja, povezana z razvojem celotnega javnega sektorja. 

Vodstvo SI-JUS je sindikalne zaupnike v zavodih, javnih agencijah in javnih skladih ter drugih organizacijah javnega sektorja redno obveščalo o vseh za članstvo pomembnih vprašanjih. Obvestila so bila posredovana neposredno sindikalnim zaupnikom ali pa preko spletne strani SI-JUS. Obveščanje o skupnih aktivnostih sindikatov članov KSJS pa je potekalo tudi preko obvestil za javnost in na spletni strani KSJS.

 

V Ljubljani, februar 2019

 

Bojan Hribar, glavni tajnik

 

Opomba: Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2018 je bilo sprejeto na 66. redni seji GO SI-JUS, 26. 2. 2019, v Ljubljani.