Poročilo o delovanju SI-JUS v mandatnem obdobju 2020 - 2024

Uvod

 

Sindikat javnih uslužbencev Slovenije (SI-JUS) je v četrtem mandatnem obdobju (2020 – 2024) vodil aktivnosti na podlagi letnih načrtov dela, ki so temeljili na programskih usmeritvah, ki so bile sprejete na 4. redni skupščini SI-JUS.

Aktivnosti SI-JUS so bile v začetku mandatnega obdobja v veliki meri pogojene s turbulentnimi družbenimi razmerami, saj je konec januarja 2020 odstopil premier Marjan Šarec, kar je prekinilo dogovorjen potek pogajanj glede realizacije neizpolnjenih zavez iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju ter iz stavkovnih sporazumov, ki so bili sklenjeni že decembra 2018. Poleg tega je bila dan pred nastopom nove vlade, 12. 3. 2020, v Sloveniji razglašena epidemija COVID-19, ki je drastično spremenila vse sfere družbenega življenja in posegla v življenje slehernega prebivalca. Na novo oblikovana vlada Janeza Janše je začela sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije COVID-19, s katerimi je bilo omejeno javno življenje v državi, začela sta se šolanje in delo na daljavo.

Tudi v letu 2021 so nam življenje v veliki meri krojile protikoronske omejitve. Hkrati pa smo se tako v SI-JUS kot družba v celoti soočali z zniževanjem standardov pravne države, z degradacijo socialnega dialoga, s pritiski na medije (STA, RTV Slovenija), s pritiski na neodvisnost policije in pravosodja. Že v začetku leta se je pokazalo, da vlada ne namerava spoštovati zavez iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, ki je bil sprejet decembra 2018, saj je predsednik vlade že v mesecu januarju kar na omrežju Twitter napovedal, da se bodo nekateri deli javnega sektorja izločili iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Vlada RS je nadaljevala tudi s prakso sprejemanja interventne zakonodaje brez upoštevanja Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), kot tudi s tem, da je v tako imenovane PKP-je vključevala določbe, ki niso imele nič skupnega z interventnimi ukrepi za zajezitev epidemije, in z njimi posegala v sistemske zakone. Vse to je prispevalo k drastičnemu zniževanju ravni socialnega dialoga. Ker je vlada sistematično zniževala raven socialnega dialoga in kršila pravila delovanja ESS tudi pri sprejemanju nekateri ključnih zakonov, kot so Zakon o nacionalnem demografskem skladu, Zakon o debirokratizaciji in paket davčne zakonodaje, smo v SI-JUS podprli prekinitev sodelovanja KSJS v ESS ter naše nestrinjanje z vladnim nespoštovanjem vladavine prava in socialnega dialoga izrazili tudi z udeležbo na množičnih protestih 28. maja in 25. junija 2021.

V dobršnem delu leta 2022 smo se tako v SI-JUS kot družba v celoti še vedno soočali z zniževanjem standardov pravne države, z degradacijo socialnega dialoga, s pritiski na javne medije (STA, RTV Slovenija), s pritiski na neodvisnost pravosodja in političnim podrejanjem policije. Na delovanje SI-JUS v letu 2022 so nedvomno vplivale tudi trojne volitve in glasovanje na treh zakonodajnih referendumih. Najpomembnejše so bile zagotovo državnozborske volitve, ki so bile 24. aprila 2022, na katerih je slavila novoustanovljena stranka Gibanje Svoboda. Jeseni so bile predsedniške volitve, na katerih smo dobili prvo predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar. Predsedniškim volitvam je 20. novembra sledil prvi krog lokalnih volitev, teden dni kasneje pa je potekalo glasovanje na treh zakonodajnih referendumih, in sicer o noveli Zakona o vladi, noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija, na katerem se je večina volivk in volivcev opredelila za uveljavitev vseh treh zakonov.

V letu 2023 so delovanje SI-JUS v veliki meri zaznamovala pogajanja prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, ki so se začela 23. 1. 2023, z vladno predstavitvijo stanja in ključnih izzivov na področju plačnega sistema v javnem sektorju in predlogom dogovora o dinamiki usklajevanja sprememb plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Pogajanja se kljub temu, da je bilo sklicanih 20 sej pogajalske komisije in 25 sestankov delovne skupine za usklajevanje besedila Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, do konca leta niso zaključila, pač pa je 21. 12. 2023, po nekajkratnih več kot mesec dni dolgih prekinitvah, prišlo zgolj do parafiranja Dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024.

Glavni odbor SI-JUS, ki je najvišji organ sindikata med dvema skupščinama, se je v mandatnem obdobju 2020 - 2024 sestal na 28 rednih sejah, imel pa je tudi 4 korespondenčne in eno izredno sejo. Finančno-materialno poslovanje GO SI-JUS je nadziral nadzorni odbor, ki se je v mandatnem obdobju 2020 - 2024 sestal na štirih rednih sejah. Funkcijo predsednice Glavnega odbora SI-JUS je v mandatnem obdobju 2020 - 2024 opravljala Tanja Popit iz ZRSŠ, funkcijo glavnega tajnika SI-JUS pa Bojan Hribar iz KSJS. Predsednica in glavni tajnik SI-JUS sta sodelovala na sejah predsedstva KSJS, na katerih so sindikati, člani KSJS, obravnavali vsa najpomembnejša vprašanja povezana s plačnim sistemom javnega sektorja ter delovnopravno in socialno zakonodajo, ki zadeva položaj javnih uslužbencev in ostalih zaposlenih v Republiki Sloveniji. Predsednica in glavni tajnik SI-JUS sta se udeleževala tudi sestankov pogajalske skupine KSJS ter sodelovala na sejah centralne pogajalske komisije, na katerih so potekala pogajanja med Vlado in obema sindikalnima pogajalskima skupinama.

 

Sodelovanje v odločanju in socialni dialog

GO SI-JUS se je v času četrtega mandata vključeval v obravnavo predlogov zakonov, ki zadevajo delovnopravni in socialni položaj zaposlenih javnih uslužbencev. Socialni dialog je potekal neposredno z vlado kot delodajalcem in financerjem javnih zavodov ali drugih organizacij, kjer ima SI-JUS svoje članstvo. Socialni dialog o vprašanjih pomembnih za vse zaposlene pa je potekal v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v delu katerega sta sodelovala Branimir Štrukelj, predsednik KSJS in Bojan Hribar, generalni sekretar KSJS in glavni tajnik SI-JUS.

 

Leto 2020

Na julijski seji ESS je bil na predlog sindikalnih central obravnavan predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19. ESS je obravnaval tudi Predlog zakona o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki sta ga socialna partnerja v celoti podprla in pozvala vlado, da predlog zakona v celoti podpre.

Na seji, dne 4. 9. 2020, se je ESS seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. V nadaljevanju seje je ESS obravnaval potek priprave Predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, pri čemer je ugotovil, da pri njegovi pripravi niso bila spoštovana Pravila o delovanju ESS. Kljub temu je ocenil, da je predlog zakona ustrezna podlaga za nadaljnje delo Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Poleg tega se je ESS seznanil s polletnim poročilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o finančnem poslovanju z oceno do konca leta 2020 in pozval vlado, da zagotovi zadostna sredstva za izvajanje zdravstvenega zavarovanja iz državnega proračuna za leti 2020 in 2021 ter s sistemskimi spremembami zagotovi stabilnost zdravstvenega sistema.

Na seji, dne 18. 9. 2020, je ESS obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in se seznanil s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2020 in 2021. Obravnaval je tudi osnutek Zakona o nalezljivih boleznih in po razpravi sprejel sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo predloga zakona. Pod točko razno je ESS sprejel še sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo predloga petega protikoronskega zakonskega paketa (PKP5) in sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga zakona o demografskem skladu.

Na izredni seji, dne 23. 9. 2020, je ESS obravnaval Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo - PKP5. Sindikalna stran predloga zakona ni podprla, ker je ostalo 25 členov neusklajenih, poleg tega pa predlog zakona ni vseboval niti nekaterih usklajenih rešitev. Delodajalska stran pa je izrazila razumevanje za prizadevanja vlade in navedla, da ne vidi razloga, da ne bi šel predlog zakona naprej. Predsedujoči ESS (J. Cigler Kralj) je izpostavil, da je 4/5 členov usklajenih ter nakazal, da bo tak predlog zakona posredovan v sprejem vladi. Ker se sindikalna stran s tem ni strinjala, je sejo ESS protestno zapustila.

Na izredni seji ESS, dne 4. 11. 2020, je bila edina točka dnevnega reda Pomen in vloga socialnega dialoga. Minister za delo je povzel je delo ESS v času, ko ga je vodil, ter ocenil, da poteka socialni dialog v danih razmerah optimalno. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil, da je razlika med ravnijo, ki jo je Slovenija v socialnem dialogu že dosegla, in med trenutnim stanjem zelo očitna. Podal je nekaj primerov, in sicer je najprej omenil PKP5, v okviru katerega je vlada enostransko spreminjala dele zakona, potem ko so bili že dogovorjeni v socialnem dialogu. Navedel je še zakon o demografskem skladu, kjer je bilo prekršeno osnovno načelo, da se o zakonih, ki so v pristojnosti ESS, predhodno usklajuje. Pri tem je poudaril, da ta zakon nima narave interventnosti, nujnosti ali izrednosti. Zato je menil, da je edina možnost, da zakon umaknejo, ker je vlada eksplicitno prekršila socialni dialog. Ker sta se tako sindikalna kot delodajalska stran strinjali, da je zasedba na seji ESS z vladne strani prešibka, da bi lahko odgovarjala na predloge ostalih socialnih partnerjev, je bila seja prekinjena. Na nadaljevanju izredne seje ESS, 10. 11. 2020, je ESS sprejel ugotovitveni sklep, da Pravila o delovanju ESS niso bila vedno upoštevana, vlada in socialni partnerji pa so se zavezali, da bodo Pravila o delovanju ESS in njegove sklepe v prihodnje spoštovali.

Na 334. seji, 13. 11. 2020, je ESS obravnaval osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter po razpravi sprejel ugotovitveni sklep, da socialni partnerji doslej niso bili vključeni v pripravo NOO in da se ustanovi Strokovni odbor ESS za sodelovanje pri pripravi NOO.

Na decembrski seji so člani ESS opravili razpravo glede problematike uveljavitve novele Zakona o spremembi zakona o minimalni plači in glede osnutka Poslovnika o vodenju usklajevanj predlogov PKP. ESS se je v nadaljevanju seje seznanil z osnutkom predloga PKP7 in sprejel sklep o oblikovanju Pogajalske skupine ESS za pripravo predloga PKP7. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil z osnutkom NOO ter s prvim poročilom Strokovnega odbora ESS za sodelovanje pri pripravi NOO. Poleg tega se je ESS seznanil tudi s prvim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Ministrstvo za finance se je obvezalo, da bo do 10. januarja 2021 predložilo predlog načina financiranja Zakona o dolgotrajni oskrbi. ESS se je seznanil tudi s prvim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu.

 

Leto 2021

ESS se je v letu 2021 sestal le na treh rednih in dveh izrednih sejah, saj so predstavniki KSJS in ostalih sindikalnih central od 13. maja naprej, zaradi vladnega sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS, njegove seje obstruirali.

Na februarski seji ESS je bil na predlog sindikalne strani sprejet ugotovitveni sklep, da se ne izvaja sklep, sprejet na decembrski seji ESS, na podlagi katerega bi morala ministrstva povabiti socialne partnerje k sodelovanju pri oblikovanju NOO. ESS se je seznanil tudi z Letnim poročilom Inšpektorata RS za delo za leto 2019.

Na marčni seji je ESS obravnaval predlog NOO. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS ponovno poziva resorna ministrstva, da nemudoma povabijo socialne partnerje k aktivni udeležbi pri pripravi projektov v okviru NOO.

Na izredni seji ESS, 24. 3. 2021, je bil obravnavan predlog Zakona o debirokratizaciji. V skupnem mnenju je sindikalna stran izpostavila, da predlog zakona posega v celotni pravni red, ter da marsikateri od ukrepov ni namenjen debirokratizaciji oz. poenostavitvi življenja državljanov in poslovanja, temveč gre za tako imenovani omnibus zakon, s katerim se vsebinsko spreminja druge zakone. Sindikalni predstavniki so tovrstnemu načinu spreminjanja zakonodaje nasprotovali, še zlasti uvedbi socialne kapice, ki ni povezana z debirokratizacijo, temveč gre za odpustke tistim z najvišjimi prejemki. Po razpravi sta bila sprejeta sklepa, da se je ESS seznanil z verzijo predloga Zakona o debirokratizaciji, z dne 16. 3. 2021, ki ni skladna z verzijo, ki je bila vložena v Državni zbor RS, ter da ESS ugotavlja, da Pravila o delovanju ESS pri pripravi predloga Zakona o debirokratizaciji niso bila upoštevana.

Osrednja točka dnevnega reda izredne seje ESS, 23. aprila 2021, sta bila predlog Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 in osnutek Programa stabilnosti 2021. Predsednik KSJS je v razpravi opozoril na informacije fiskalnega sveta, da so načrtovanja vlade za prihodnje proračunsko obdobje popolnoma nerealistična. Kot skrb vzbujajoče je navedel uporabo nepovratnih sredstev v letu 2024, napoved t. i. bogataške kapice ter zniževanje davkov, kar bi dodatno povzročilo luknjo v proračunu, vredno 500 milijonov evrov. ESS je v nadaljevanju obravnaval NOO. V razpravi je predsednik KSJS izpostavil, da je bil NOO, kljub opozorilom Evropske komisije pripravljen brez socialnih partnerjev. Opozoril je, da Ministrstvo za zdravje ni izvedlo nobenega sestanka s socialnimi partnerji, sestanki v okviru drugih ministrstev, z izjemo MDDSZ, pa so bili zgolj seznanitvene narave. Poudaril je, da so bile v delih načrta, s katerimi so bili socialni partnerji seznanjeni, tudi vsebine, ki so bile v popolnem nasprotju s stališči sindikalnih central, kot na primer predlagana uvedba socialne kapice znotraj Zakona o debirokratizaciji, napoved spremembe plačnega sistema v javni sektorju ali stališča, vezana na vprašanje pokojninske reforme, ki so v nasprotju z Belo knjigo o pokojninah in s tripartitnim sporazumom med socialnimi partnerji. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da se je seznanil z NOO ter pozval Vlado RS, da naj v čim večji meri upošteva pripombe socialnih partnerjev, podane v razpravi.

339. seja ESS, ki je bila predvidena za 14. 5. 2021, je bila odpovedana, ker sindikalne centrale: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, zaradi vladnega sistematičnega kršenja pravil delovanja ESS, na sejah ESS in njegovih delovnih teles nismo bile več pripravljene sodelovati.

 

Leto 2022

ESS je začel julija 2022, po več kot enoletni prekinitvi, ki je bila posledica sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS s strani prejšnje vlade, ponovno normalno delovati. Od julija do decembra 2022 se je sestal na petih rednih in treh izrednih sejah, sklicani pa sta bili tudi dve dopisni seji.

Na julijski seji ESS je bila uvodna točka namenjena predstavitvi dela Vlade RS in pričakovanj socialnih partnerjev v mandatu 2022-2026. Predsednik KSJS je v razpravi pozdravil spremembo kulture odnosov med člani ESS ter pozval vlado, da naj zavzame afirmativni odnos do javnega sektorja. V nadaljevanju je ESS sprejel sklep, da bo predsedovanje ESS za 6 mesecev prevzel predsednik KSJS Branimir Štrukelj. Sprejet je bil tudi sklep, da se ustanovi Pogajalsko skupino ESS za pripravo sprememb Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Pri obravnavi Predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema je bil sprejet sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu. V nadaljevanju je ESS sprejel še poročilo Pogajalske skupine ESS za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa.

Na izredni seji, 26. 8. 2022, je ESS uvodoma obravnaval Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokega dviga cen električne energije in zemeljskega plina. V nadaljevanju se je ESS seznanil z vsebino Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki jo je predstavil minister za delo. Sindikalna stran je v razpravi zakon podprla, pri tem pa opozorila, da zakon ne naslavlja skupine revnih zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo in se komaj prebijajo skozi življenje. ESS je obravnaval tudi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Minister za delo je pojasnil, da s tem zakonom prenašajo evropsko direktivo, novela pa ureja očetovski in starševski dopust, krajši delovni čas zaradi starševstva ter delno plačilo za izgubljeni dohodek. Sindikalna stran je v razpravi novelo zakona podprla. Poleg tega je ESS na predlog sindikatov obravnaval sklep Vlade RS o ugotovitvi obstoja resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema.

Na septembrski seji se je ESS seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil z rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in s poročilom Strokovnega odbora ESS za finance in gospodarstvo za obravnavo novele Zakona o dohodnini, novele Zakona o trošarinah, novele Zakona o davčnem postopku in novele Zakona o finančni upravi. ESS se je seznanil tudi s poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa in podprl predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Na oktobrski seji je ESS podprl predlog Skupščine ZZZS o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in sicer, da ZZZS s finančnim načrtom del sredstev, zbranih s prispevkom za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, z javnim razpisom nameni za preventivne projektne programe ohranjanja poklicnega zdravja in promocijo zdravja na delovnem mestu. Ob tem so socialni partnerji pozvali Vlado RS, da se do predlagane dopolnitve zakona opredeli v 14 dneh in skliče sestanek s socialnimi partnerji. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil s Predlogom odloka o spremembah Odloka o okviru proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024, predlogom Sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023, Predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predlogom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024.

Na novembrski seji je ESS obravnaval Predlog Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. Sindikalna stran je v razpravi navedla je, da začasnemu povečanju pokojnin v višini 4,5 % sindikati ne nasprotujejo, pri tem pa poudarila, da mora biti v polni višini izvedena tudi redna uskladitev pokojnin. Pozdravila je sofinanciranje stroškov storitev izvajalcem institucionalnega varstva preko transferja iz državnega proračuna, saj je to edini način, da se draginja ne prevali na končne uporabnike. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS podpira Zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. ESS je v nadaljevanju obravnaval predlog Vlade o določitvi višine minimalne plače. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da bo razpravo o tem nadaljeval na izredni seji. Na izredni seji ESS, 18. 11. 2022, je minister, pristojen za delo, opravil posvetovanje s socialnimi partnerji glede določitve in uskladitve minimalne plače. Sindikalna stran je v razpravi vztrajala, da je potreben dvojni popravek minimalne plače – v letošnjem letu na podlagi 3. člena Zakona o minimalni plači, ki pomeni določitev nove minimalne plače glede na novo izračunane minimalne življenjske stroške; in uskladitev v mesecu januarju s stopnjo inflacije. Delodajalska stran pa je navedla, da podpirajo enkraten dvig minimalne plače v januarju 2023, in sicer s stopnjo medletne rasti cen življenjskih potrebščin, ki se določi v januarju 2023 ob upoštevanju veljavnega zakona o dohodnini. Poudarila je, da dvigu minimalne plače v letu 2022 odločno nasprotujejo. Minister za delo je napovedal, da se bo poskušal držati vsega, kar je bilo izraženo v razpravi. Navedel je, da je osnova za uskladitev ta, da se plača uskladi z zakonskim minimumom. Pri tem gre lahko za enkratni dvig v januarju 2023 z upoštevanjem obeh minimumov.

Na decembrski seji je ESS obravnaval Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Sindikalna stran je poudarila, da ukrepe za pomoč gospodarstvu podpira, kot nesprejemljivo pa je označila, da ukrepi ne vsebujejo nobenih pogojev, ki se tičejo ohranjanja delovnih mest. Opozorila je tudi, da v predlogu zakona ni nobenih omejitev v zvezi z izplačevanjem nagrad in poslovne uspešnosti poslovodstvom ter poudarila, da bi moral biti pogoj za podjetja, ki prejmejo pomoč, tudi zaveza, da imajo za določeno obdobje prepoved odpuščanja.

 

Leto 2023

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je v letu 2023 deloval le do sredine meseca julija, ko so delodajalske organizacije iz njega izstopile. Kot razlog za izstop so navedle neustrezno vodenje socialnega dialoga na tripartitni ravni ter ponavljajoče kršenje Pravil o delovanju ESS s strani Vlade RS in pristojnih ministrstev. Od januarja do julija 2023 se je ESS sestal na osmih rednih in treh izrednih sejah.

Na januarski seji se je ESS seznanil s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. ESS se je seznanil tudi s Predlogom novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2S) ter sprejel sklep o ustanovitvi stalne Pogajalske skupine ESS za pripravo nove pokojninske zakonodaje. Poleg tega se je ESS seznanil s Poročilom o nadaljevanju aktivnosti Strategije razvoja in uporabe spretnosti za Slovenijo ter z Osnutkom Pravilnika o poklicnih boleznih.

Na februarski seji se je ESS seznanil z analizo stanja slovenskega zdravstva in s koalicijskimi izhodišči za pripravo zdravstvene reforme ter pozval Ministrstvo za zdravje, da v najkrajšem možnem času vključi socialne partnerje v pripravo nadaljnjih korakov zdravstvene reforme.

Na marčni seji se je ESS seznanil z analizo mehanizmov v konkurenčnih državah na področju napotovanja delavcev ter z analizo proizvodnih in prodajnih cen električne energije v republiki Sloveniji. ESS se je seznanil tudi z osnutkom Nacionalnega reformnega programa ter sklenil, da bodo ministrstva pristojna za posamezna vsebinska področja NRP sklicala usklajevalne sestanke s socialnimi partnerji.

Na izredni seji, 4. 4. 2023, se je ESS uvodoma seznanil s predlogom Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in s predlogom Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sindikalna stran je v razpravi ocenila, da slednji predlog zakona posega v avtonomijo zavoda, saj so vse ključne odločitve zavoda pogojevane s soglasji, pri čemer bi imela vlada v vmesnem času, ko bi se menjali organi, pristojnosti sprejemati vse akte, ki jih sicer sprejema skupščina ZZZS. Sindikalna stran je opozorila, da se s predlogom zakona spreminjajo tudi razmerja v sestavi skupščine, pri čemer predstavniki določenih skupin celo izpadejo, ter da predlog zakona ne daje odgovorov na vprašanja glede dolgotrajne oskrbe in družbe, ki bo skrbela za informatizacijo v zdravstvu. Po razpravi je bil sprejet sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za obravnavo Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Na redni aprilski seji se je ESS seznanil z drugim osnutkom Nacionalnega reformnega programa. V nadaljevanju seje je ESS obravnaval predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodih. Vladna stran je v razpravi izpostavila, da obstoječi zakon ne omogoča učinkovitega upravljanja javnih zavodov, zato ga dopolnjujejo z možnostjo, da lahko ustanovitelj poseže v delovanje sveta zavoda s tem, da mimo nedelujočega sveta imenuje novega direktorja ter z možnostjo začasnega imenovanja vršilca dolžnosti. Predsednik KSJS je v razpravi predlaganim spremembam zakona ostro nasprotoval. Izpostavil je, da spremembe posegajo v samo bistvo delovanja javnih zavodov, ki so strukturirani tako, da pri odločitvah participirajo tisti, ki so pomembni za delovanje zavodov. Spomnil je, da so pri pretekli vladi ostro nastopili proti spremembi sestav sveta zavoda, ki je s krepitvijo vpliva ustanovitelja poskušala dodatno vplivati na izvolitev direktorjev. Navedel je, da so te spremembe velik korak v smeri, da bomo imeli direktorje, ki jim ne bo treba izpolnjevati določenih strokovnih kriterijev, temveč politične. Kot edino možno rešitev je navedel, da koalicija ugotovi, da ta predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V nasprotnem primeru bo KSJS storila vse, kar je v njeni moči, da bi preprečila uveljavitev tega zakona, vključno z zbiranjem podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma. Po razpravi je bil sprejet sklep, da sindikalna in delodajalska stran pozivata Vlado RS, da novelo Zakona o zavodih umakne iz zakonodajnega postopka oziroma pozivata poslanke in poslance v Državnem zboru k sprejemu sklepa, da novela Zakona o zavodih ni primerna za nadaljnjo obravnavo, vladna stran pa vztraja, da se zakonodajni postopek glede novele Zakona o zavodih nadaljuje.

Na majski seji se je ESS seznanil z izhodišči za vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe. Predsednik KSJS je v razpravi poudaril, da je najbolj pomembno, kdo in pod kakšnimi pogoji bo upravičen do dolgotrajne oskrbe ter na kakšen način bo zagotovljeno stabilno financiranje. Strokovna sodelavka KSJS pa je glede vzpostavitve pomoči na domu in drugih pravic opozorila, da so največji izziv kadri, ki jih že danes primanjkuje. Opozorila je, da pot denarnih prejemkov pri tem ni prava pot. Izpostavila je še vprašanje, ali so centri za socialno delo pripravljeni na to, da bodo enotne vstopne točke s 1. 5. 2024 delovale. Po razpravi je bil sprejet sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in interventnega zakona na področju kadrov v socialnem varstvu in zdravstvu pri izvajalcih socialnega varstva. V nadaljevanju seje je ESS obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu ter ga po razpravi podprl.

Na junijski seji se je ESS seznanil s Predlogom zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi bolezni COVID-19. Poleg tega se je ESS seznanil z mnenjem o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v DZ predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Borutom Sajovicem. Mnenje je predstavil državni sekretar Tadej Ostrc, ki je dejal, da predlog zakona dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomešča z obveznim zdravstvenim prispevkom, s čimer je financiranje zdravstvenih storitev v celoti zagotovljeno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izpostavil je, da vlada zakon podpira, da pa bi bilo glede na namen zakona nekatere določbe smiselno nadgraditi. V nadaljevanju seje se je ESS med drugim seznanil tudi z vmesnim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

Izredne seje ESS, dne 4. 7. 2023, ki je bila namenjena obravnavi vodenje socialnega dialoga in kršitvi Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, se je udeležil tudi premier Robert Golob. V razpravi je delodajalska stran izpostavila, da opažajo težave z upoštevanjem Pravil o delovanju ESS. Navedli so, da je socialni dialog po njihovem mnenju prešel v socialni monolog. Omenili so dva primera, pri katerih je prišlo po njihovem mnenju do kršitev pravil, in sicer pri Zakonu o delovnih razmerjih in pri Zakonu o dolgotrajni oskrbi. ZDR je šel po njihovi oceni naprej popolnoma mimo socialnega dialoga. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil, da ga preseneča stališče delodajalske strani, da pri ZDR ni bilo socialnega dialoga, saj je le-ta trajal 10 mesecev, pri čemer so delodajalci najprej bojkotirali pogovor in na koncu uporabljali različna sredstva, da ne bi prišli do zaključkov. Poudaril je, da so bila pogajanja v okviru pogajalske skupine pripeljana do konca in izrazil pričakovanje, da bo vlada tisto, za kar so se na koncu dogovorili, realizirala. Predsednik Vlade dr. Robert Golob je v odzivu na razpravo navedel, da je socialni dialog nekaj, kar so si zadali kot zavezo cele vlade in koalicije ter kar izvajajo in verjamejo v to ves čas. Izpostavil je, da so pri ZDO vezani na roke uveljavitve in spomnil, da je bil predlog zakona štirikrat obravnavan v okviru pogajalske skupine ESS. Izrazil je tudi presenečenje nad razpletom glede ZDR, saj je bilo že na prvi seji ESS, na kateri je sodeloval za razumeti, da se socialni dialog izvaja v okviru pogajalskih skupin. Opozoril je, da sta bila vsaj dva zakona, ki sta bila na seznamu delodajalcev v zvezi z nespoštovanjem socialnega dialoga s strani vlade, vložena s strani poslanskih skupin. Poudaril je, da Vlada lahko začne z usklajevanji teh zakonov šele po tem, ko so vloženi v parlamentarno proceduro. V zvezi z reformnimi prizadevanji je opozoril, da ima vsako reformno prizadevanje svojo časovnico, ki je velikokrat zapečatena tudi s strani Evropske komisije ter prosil je za zagotovitev prisotnosti socialnih partnerjev na pogajanjih, ki bodo morda bolj intenzivna. Po razpravi je ESS sprejel ugotovitveni sklep, da je socialni dialog ključen v postopku priprave in sprejemanja zakonodaje, ter da bodo dosedanje pomanjkljivosti v socialnem dialogu odpravljene s spoštovanjem Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta v prihodnje.

Na 351. redni seji, 7. 7. 2023, je ESS sprejel sklep o soglasju s spremembami in dopolnitvami Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja. Poleg tega se je ESS seznanil z informacijo o izvajanju aktivnosti NOO. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da bo Vlada RS do 25. 8. 2023 pripravila nabor zakonodajnih predlogov, ki so potrebni za implementacijo NOO in bodo predmet usklajevanja v socialnem dialogu s predvidenim časovnim okvirjem za socialni dialog.

Dne 20. 7. 2023 so delodajalske organizacije na predsednika Vlade RS in predsednika ESS naslovile pismo, v katerem so navedle, da izstopajo iz ESS, zaradi neustrezno vodenega socialnega dialoga na tripartitni ravni ter ponavljajočega kršenja Pravil o delovanju ESS s strani Vlade RS in pristojnih ministrstev.

 

Sistem plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor

Največji del aktivnosti SI-JUS v tretjem mandatnem obdobju je bil namenjen pogajanjem o odpravi anomalij pri uvrstitvah delovnih mest v plačne razrede in o realizaciji Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, v katerih je SI-JUS, kot reprezentativni sindikat na državni ravni in podpisnik KP za javni sektor, KP za negospodarske dejavnosti in tarifnega dela KP za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, aktivno sodeloval.

 

Leto 2020

Na seji pogajalske komisije, dne 17. 6. 2020, je pogajalska skupina KSJS, v kateri sodeluje tudi SI-JUS, pri obravnavi izplačila dodatkov v času epidemije izpostavila, da zakonska opredelitev COVID dodatka, ki ni bila usklajena s sindikati, delodajalcu omogoča, da arbitrarno določi osebe, ki jim bo dodatek pripadal, pri čemer javni uslužbenci nimajo možnosti pritožbe, če so s strani predstojnika spregledani. Opozorila je tudi, da je vlada arbitrarno določila maso za izplačilo navedenega dodatka in prepustila predstojnikom, da o višini dodatka odločajo brez kriterijev. Izrazila je pričakovanje, da se bo sklep vlade dopolnil s tistimi deli javnega sektorja, ki so bili iz razreza sredstev za dodatek COVID za mesec maj izločeni.

GO SI-JUS je na korespondenčni seji 3. 7. 2020 sprejel sklep, da SI-JUS pristopa k podpisu Aneksa h KPND, s katerim je bilo dogovorjeno, da regres za letni dopust za javne uslužbence v letu 2020 znaša 940,58 EUR, za javne uslužbence, ki na dan izplačila regresa za letni dopust za leto 2020 prejemajo osnovno plačo, ki ustreza 20. ali nižjemu PR, pa 1.050,00 EUR.

Glavni odbor se je 24. 9. 2020 seznanil z analizo podatkov, pridobljenih na podlagi zahteve KSJS za posredovanje informacij javnega značaja, glede izplačil dodatkov v času epidemije iz naslova KPJS in ZIUZEOP ter podprl pripombe KSJS k dispoziciji Analize izplačevanja dodatka za delo v rizičnih razmerah in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.

GO SI-JUS je podprl sklep predsedstva KSJS, z dne 25. 11. 2020, da zavrača predlagane spremembe Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, s katerimi se poslabšuje možnost izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega dela za javne uslužbence in povečuje možnost njenega izplačevanja za direktorje.

GO SI-JUS se je 16. 12. 2020 seznanil z rezultati sestankov delovne skupine za obravnavo administrativno-tehničnih težav pri izvajanju določb o redni delovni uspešnosti. Člani delovne skupine so se strinjali, da se aplikacija za izračun RDU dopolni z manjšimi popravki (doda se list s seznamom javnih uslužbencev in številom nadpovprečnih ocen, ki so jih prejeli v določenem obdobju; dodajo se šifre javnih uslužbencev pri letnih obvestilih, zagotovi se pravilno zaokroževanje pri letnih obvestilih).

 

Leto 2021

GO SI-JUS je 21. 1. 2021 obravnaval potek usklajevanja kriterijev za delovno uspešnost na sestankih delovne skupine, ki sta potekala 18. in 23. 12. 2020, in urejanje dela na domu ter podprl predlog dopolnitve KPND z novim členom, ki določa: delovnopravni položaj delavca v času dela na domu; pogoje, pod katerimi se lahko organizira delo na domu; zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu; višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri opravljanju dela na domu; odmore in počitke ter delovni čas s pravico do odklopa. Glavni odbor se je seznanil tudi s stališčem KSJS glede napovedanih izločitev posameznih delov javnega sektorja iz enotnega plačnega sistema, ki jo je na omrežju Twitter napovedal predsednik vlade. Člani GO so v razpravi podprli stališče KSJS, da se je treba o morebitnih spremembah plačnega sistema javnega sektorja uskladiti na pogajanjih.

Na februarski seji je GO obravnaval vladna izhodišča za prenovo plačnega sistema javnega sektorja in soglašal s stališči, ki jih je o njih sprejela KSJS, in sicer, da vlada z njimi ne namerava uresničevati zavez iz dogovora, ki je bil sprejet decembra 2018, temveč načrtuje ukinitev enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Vladna izhodišča so namreč vsebovala večino elementov, ki sta jim SI-JUS in KSJS že v obdobju prejšnjih vlad argumentirano nasprotovala: neutemeljeno delitev javnega sektorja na dve skupini proračunskih uporabnikov; možnost uvajanja novih delovnih mest in uvrščanja delovnih mest v plačne razrede s strani posameznih delodajalcev; združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela; ukinitev ocenjevanja za redno napredovanje v plačne razrede in uvedbo avtomatizma pri napredovanjih; uvrstitev delovnih mest plačne skupine J v KPJS.

Glavni odbor je na marčni seji obravnaval potek pogajanj o odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov pri povračilih stroškov in drugih prejemkih iz delovnega razmerja in glede višine regresa za letni dopust za leto 2021 ter podprl pogajalska izhodišča KSJS. GO se je seznanil tudi z Uredbo o ocenjevanju javnih uslužbencev za leto 2020 zaradi posledic epidemije virusa COVID-19, ki med drugim določa, da se postopek ocenjevanja za leto 2020 izvede tudi za javne uslužbence, ki so bili v letu 2020 začasno zadržani od dela več kot šest mesecev, zaradi odrejene karantene, višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami, zaradi odrejenega čakanja na delo ali zaradi okužbe z virusom COVID-19.

Na aprilski seji se je GO seznanil s potekom pogajanj o odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov, spremembi izplačilnega dneva in o višini regresa za letni dopust za leto 2021 ter podprl nova pogajalska izhodišča KSJS, v katerih je med drugim opredeljeno, da se bo morebitni pristanek na zamik datuma izplačila plač pogojevalo z izplačilom višjega regresa.

Glavni odbor je na septembrski seji obravnaval pojasnila MJU v zvezi z uveljavitvijo aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 in soglašal z oceno KSJS, da v določenem delu presegajo vsebino aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, zato je podprl oblikovanje skupne delovne skupine vlade in sindikatov javnega sektorja, ki naj bi pojasnila v zvezi z uveljavitvijo aneksov uskladila. Glavni odbor se je na tej seji tudi seznanil z rezultati Analize izplačila dodatka za delo v rizičnih in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v obdobju prvega vala epidemije COVID-19. Poleg tega je GO obravnaval tudi vladna izhodišča za pogajanja o drugačni ureditvi dodatka za delo v rizičnih razmerah ter načelno podprl izplačevanje dodatka za delo v rizičnih razmerah v enakih nominalnih zneskih.

Na oktobrski seji se je GO seznanil s potekom usklajevanja o plačnih razredih, izhajajoč iz delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice, na podlagi 13. točke Dogovora o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021.

Glavni odbor se je na novembrski seji seznanil s potekom usklajevanja plačnih razredov, izhajajoč iz delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice, na seji pogajalske komisije, dne 17. 11. 2021, kjer je bilo predstavljeno poročilo delovne skupine, ki je bila zadolžena za pripravo strokovnih podlag za usklajevanje plačnih razredov. Na seji pogajalske komisije je bilo s strani predstavnikov KSJS poudarjeno, da KSJS ostro nasprotuje dvigu zgolj funkcionarskih plač, ki ga je v medijih napovedala vladna stran, saj je neopravičljivo dejstvo, da je v javnem sektorju bistveno preveč delovnih mest uvrščenih v plačne razrede, ki so na ravni minimalne plače ali celo pod njo, kar med drugim prispeva k temu, da v mnogih dejavnostih prihaja do pomanjkanja ustreznega kadra, tudi takih profilov, ki so nezamenljivi in nujno potrebni za zajezitev širjenja bolezni COVID-19.

Na decembrski seji se je GO seznanil z zastojem, do katerega je prišlo pri usklajevanju plačnih razredov, izhajajoč iz delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice. Vladna stran je na novembrskih pogajanjih napovedala, da bo pripravila predloga linearne uskladitve vrednosti plačnih razredov, vendar ga sindikalni strani še ni posredovala. Glavni odbor se je seznanil tudi z vladnim predlogom za drugačno ureditev dodatka za delo v času razglašene epidemije, po katerem bi se višina dodatka določila v nominalnih zneskih glede na tri različne stopne ogroženosti javnih uslužbencev pri opravljanju dela in nalog ter podprl stališča, ki jih je s tem v zvezi sprejela KSJS.

 

Leto 2022

Glavni odbor SI-JUS je na januarski seji obravnaval odgovor vladne pogajalske skupine na predloga sindikalnih pogajalskih skupin glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov, izhajajoč iz spodnje tretjine plačne lestvice, ter na predlog ureditve dela na domu v KPND. Vladna stran je sindikalna predloga označila za javno finančno povsem nevzdržna ter zapisala, da pogajanja na podlagi sindikalnih predlogov niso možna, ob tem pa zanemarila zavezo, ki jo je dala na zadnji seji pogajalske komisije, da bo kot odgovor na sindikalna predloga pripravila svoj proti predlog. Po razpravi je GO sprejel ugotovitveni sklep, da vlada z zavračanjem pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov krši Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021. Ob tem je GO podprl napovedane aktivnosti KSJS, da sindikalna stran, zaradi vladnega zavračanja pogajanj, v skladu s poslovnikom o vodenju pogajanj, sama skliče sejo pogajalske komisije, in da pričakovanja in zahteve sindikalne strani predstavi na skupni novinarski konferenci obeh sindikalnih pogajalskih skupin.

Pogajalska skupina KSJS, v kateri aktivno sodeluje tudi SI-JUS, in druga sindikalna pogajalska skupina sta 1. 2. 2022 na skupni novinarski konferenci predstavili pričakovanja in zahteve sindikatov javnega sektorja glede zvišanja plač ter se odzvali na enostranski dvig zdravniških plač. Ključne zahteve obeh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja so bile:

1.           Dosledno spoštovanju zaveze po uskladitvi temeljnih vprašanj plačnega sistema in uslužbenske zakonodaje ter posledično zakonodajnih sprememb na tem področju s sindikati javnega sektorja, vključno s parcialnimi spremembami področnih zakonov, ki posegajo na področje plač v javnem sektorju.

2.           Določitev avtomatičnega usklajevanja vrednosti plačnih razredov najmanj z inflacijo s prvo uskladitvijo s 1.4.2022, upoštevaje inflacijo v letu 2021.

3.           Dvig vrednosti plačnih razredov na način, ki bo odpravil plačno uravnilovko v spodnjem delu plačne lestvice.

4.           Dvig uvrstitev delovnih mest v javnem sektorju v višji plačni razred za enako število plačnih razredov, za kolikor se dvigujejo uvrstitve delovnih mest zdravnikov.

5.           Odprava omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem.

6.           Zagotovitev sredstev RTV in posrednim proračunskim uporabnikom za pokrivanje povišanih stroškov dela iz prejšnjih zahtev, vključno s poračunom sredstev, ki jih vlada ni zagotovila vsem posrednim proračunskim uporabnikom za povišanje stroškov dela iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz decembra 2018.

Na februarski seji se je glavni odbor seznanil s potekom in okoliščinami pogajanj o zvišanju plač, spremembah plačne lestvice in usklajevanju vrednosti plačnih razredov ter podprl predlog stavkovnih zahtev KSJS.

Glavni odbor se je na aprilski seji seznanil z ugotovitvami in s sklepi, sprejetimi na 1. konferenci KSJS, dne 3. 3. 2022. Konferenca KSJS je glede razmerij na področju plač v javnem sektorju in možnostjo razglasitve splošne stavke javnega sektorja sprejela naslednje ugotovitve: Vlada je s sklepanjem parcialnih dogovorov in sprejemanjem enostranskih odločitev glede plač v javnem sektorju, brez usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, povzročila resnično in pravo »razsutje« plačnega sistema v javnem sektorju; porušena so vsa razmerja med plačami, tako znotraj dejavnosti/plačnih skupin kot med primerljivimi delovnimi mesti v različnih dejavnostih/plačnih skupinah, kar pomeni, da notranje povezanosti med plačami ni več; Vlada krši dogovor s sindikati javnega sektorja iz junija 2021, saj vse do danes ni podala svojega predloga glede uskladitve vrednosti plačnih razredov in ureditve ustreznih razmerij v spodnji tretjini plačne lestvice, kjer se višina plač zaposlenih giblje pod ali okoli minimalne plače; Vlada krši zakone in kolektivne dogovore t. j. KPND, saj je onemogočila redno letno uskladitev premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in s tem povzročila težko materialno škodo vsem javnim uslužbencem in uslužbenkam; Vlada konstantno ignorira socialni dialog, s tem tudi ne spoštuje ustavno zaščitenih pravic delavk in delavcev, in tako ne izpolnjuje dogovorjenih zavez; obstoječi vladi se mandat izteka, pa vendar - do konstituiranja nove sestave Državnega zbora - ima ta vlada polna pooblastila ter dolžnost izpolnjevanja dogovorjenih zavez in zakonskih obveznosti, zato je njena ignoranca nedopustna. Konferenca KSJS je na Vlado naslovila naslednje zahteve: takojšnji dogovor o uskladitvi višine vrednosti plačnih razredov - najmanj z inflacijo, v skladu z Dogovorom o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18); takojšnje zvišanje plač vsem javnim uslužbencem glede na že dogovorjena zvišanja plač oziroma plačnih razredov posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju; takojšnje zvišanje plač v spodnji tretjini plačne lestvice, v skladu z Dogovorom o odpravi varčevalnih ukrepov (Uradni list RS, št. 88/21); izpolnitev nerealiziranih zavez vlade iz veljavnih dogovorov in stavkovnih sporazumov; takojšnja uskladitev premij dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence v višini, kot jo predvideva Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 115/05) ter poračun premij za nazaj, vključno z izpadlimi donosi pri vplačilih za leto 2022; dosledno spoštovanje zaveze iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18), da je o temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje (ZJU) in sistema plač v javnem sektorju (ZSPJS) potrebno soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade.

Na majski seji se je GO seznanil z opredelitvami političnih strank do zahtev KSJS, ki so bile sprejete na konferenci KSJS in naslovljene na Vlado in na 11 političnih strank, ki so kandidirale na državnozborskih volitvah in so jim raziskave javnega mnenja kazale možnost za uvrstitev v Državni zbor. Osredotočil se je predvsem na odgovore strank: Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, ki bodo tvorile novo koalicijo. Navedene stranke so v odgovorih na vprašanja KSJS podprle takojšnje sprejetje dogovora o uskladitvi višine vrednosti plačnih razredov najmanj z inflacijo in uskladitev premij dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, zadržane pa so bile do zvišanja plač vsem javnim uslužbencem glede na že dogovorjena zvišanja plač oziroma plačnih razredov posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju. Izpostavljeno je bilo stališče stranke Gibanje Svoboda, da je potrebno enotni plačni sistem temeljito prenoviti, tako da bo odražal specifike in zahtevnost dela posameznih plačnih skupin ter omogočal ustreznejše nagrajevanje boljšega dela.

Glavni odbor se je na julijski seji seznanil s potekom pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov in poračunu regresa za letni dopust za leto 2022. Na uvodnem srečanju vladne pogajalske skupine in pogajalskih skupin reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki je bilo 20. 6. 2022, je pogajalska skupina KSJS opozorila, da je plačni sistem porušen, ker je v zadnjem obdobju prihajalo do partikularnih dvigov uvrstitev v plačne razrede ter poudarila, da bo potrebno čimprej odpraviti nevzdržno kompresijo plač v spodnji tretjini plačne lestvice. V nadaljevanju pa je pogajalska skupina KSJS izpostavila, da pričakuje tako reševanje akutnih problemov (dvig vrednosti plačnih razredov, poračun regresa za letni dopust, spremembo obdavčitve stroškov prevoza na delo in regresa za prehrano, imenovanje vladnih predstavnikov članov odbora Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev, ureditev financiranja RTV) kot tudi sistemskih vprašanj (ohranitev enotnega plačnega sistema oz. ohranitev skupnih osnov in ureditev specifik v področji zakonodaji).

Na septembrski seji se je GO seznanil z dotedanjim potekom pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov in poračunu regresa za letni dopust za leto 2022. Pogajalski strani vlade in sindikatov javnega sektorja sta na seji pogajalske komisije, dne 19. 9. 2022 uspeli uskladiti o vsebini dogovora, ki vključuje: 4,5 % uskladitev vrednosti plačnih razredov, s 1. 10. 2022; povišanje uvrstitve delovnih mest, nazivov in funkcij za en plačni razred, s 1. 4. 2023; poračun regresa za letni dopust za javne uslužbence pri plači za oktober 2022, in sicer za uvrščene: do vključno 24. PR v višini 300 EUR, od 25. do 30. PR v višini 250 EUR, od 31. do 35. PR v višini 200 EUR, od 36. do 40. PR v višini 150 EUR, od 41. do 50. PR v višini 100 EUR; dvig regresa za prehrano med delom na 6,15 evra, s 1. 9. 2022; zavezo, da bodo vzporedno z usklajevanjem sistemskih sprememb plačnega sistema potekala pogajanja o odpravi nesorazmerij v plačah, z namenom, da bo dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah, upoštevaje tudi spodnjo tretjino plačne lestvice, dosežen najpozneje do 30. 6. 2023. Glavni odbor je načelno podprl navedeni predlog dogovora, o katerem sta se uspeli uskladiti pogajalski strani vlade in sindikatov javnega sektorja, ter sklenil, da bo odločitev o pristopu SI-JUS k podpisu dogovora sprejel na korespondenčni seji, ko bo znana njegova dokončna vsebina ter pripravljeni aneksi h kolektivnim pogodbam, s katerimi se ureja njegova vsebina.

Glavni odbor je na korespondenčni seji, ki je potekala od 3. 10. do 5. 10. 2022, sprejel sklep, da SI-JUS pristopi k podpisu Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 ter aneksov h kolektivnim pogodbam, s katerimi se ureja njegova vsebina. Ob tem je GO sprejel tudi sklep, da se glede podpisa dogovora, sprememb ZSPJS, KPJS in KPND ter KP dejavnosti/poklicev upošteva stališče pogajalske skupine KSJS.

Na decembrski seji je GO obravnaval realizacijo Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Ugotovljeno je bilo, da kljub zavezi vladne in sindikalne stani, da bosta po sklenitvi Dogovora pričeli z usklajevanji o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja, do teh še ni prišlo, ker vladna stran še ni sprejela svojih pogajalskih izhodišč. GO je podprl ključna stališča in ocene KSJS zvezi s prenovo plačnega sistema, in sicer: najprej se treba z Vlado uskladili glede samih izhodišč za prenovo plačnega sistema; vladno napovedovanje oblikovanja ločenih plačnih stebrov znotraj enotnega plačnega sistema predstavlja drastičen odstop od temeljnega načela plačnega sistema javnega sektorja "enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih"; zagotoviti je treba povečanja mase sredstev za redno delovno uspešnost; ostro bomo nasprotovala morebitnim vladnim predlogom, po katerih bi lahko predstojniki mimo kolektivnih pogodb sami določali nova delovna mesta in arbitrarno odločali o uvrščanju javnih uslužbencev v plačne razrede.

 

Leto 2023

Glavni odbor se je na januarski seji seznanil z aktualnimi razmerami na področju plač v javnem sektorju in s potekom seje pogajalske komisije, ki je bila 23. 1. 2023, na kateri je vladna predstavila pregled gibanja zaposlenosti in plač v javnem sektorju v obdobju 2008 – 2022. Glavni odbor se je seznanil tudi s spremembami in dopolnitvami Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki so bile usklajene na ravni pogajalske skupine ESS in so v korist zaposlenih, saj se z njimi povišujejo zneski povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, do katerih se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer za: dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji; terenski dodatek; nadomestila za ločeno življenje; jubilejne nagrade; odpravnine ob upokojitvi; solidarnostne pomoči; plačila vajencem, dijakom in študentom.

Na aprilski seji se je glavni odbor seznanil s potekom usklajevanja besedila določb Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in podprl predstavljena stališča KSJS, in sicer, da mora biti zagotovljena primerljivosti vseh delovnih mest, ne glede na plačne stebre; da potrebujemo dejansko simulacijo prevedbe vseh delovnih mest, da bodo vidni dejanski učinki nove plačne lestvice in pravila napredovanja; da je nesprejemljiva združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela; da so nesprejemljive določbe, po katerih bi vse nove dodatke Vlada podrobneje uredila s podzakonskimi akti ter da morajo biti vsebina, višina in kriteriji za dodelitev dodatkov dogovorjeni v socialnem dialogu in podrobneje razčlenjeni v KPJS.

Glavni odbor je na junijski seji obravnaval potek usklajevanja besedila določb Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in podprl stališča KSJS o ključnih vprašanjih predloga zakona, ki so po obravnavi na delovni skupini ostala odprta. Glavni odbor se je seznanil tudi z vladnim predlogom odprave plačnih nesorazmerij za celotni javni sektor, iz katerega je bilo razvidno, da je na delovnih mestih, na katerih so zaposleni člani SI-JUS predvidena odprava plačnih nesorazmerij na način, da se uvrstitev teh delovnih mest v plačne razrede poveča praviloma le za en plačni razred, medtem ko se uvrstitev primerljivih delovnih mest v drugih delih javnega sektorja po vladnem predlogu odprave plačnih nesorazmerij poveča tudi za štiri plačne razrede.

Na avgustovski seji je glavni odbor potrdil predlog odprave plačnih nesorazmerij, ki je izhajal iz predlogov, ki so jih posredovali ZRSŠ, JŠRIPS, SIST in CAA, ter se seznanil s stališči KSJS do odprtih vprašanj pri prenovi plačnega sistema javnega sektorja, ki so bila oblikovana na delovni skupini KSJS, v kateri sodeluje tudi SI-JUS, in sicer, da KSJS: podpira predlagan način prevedbe; načelno podpira vladni predlog o združeni delovni uspešnosti (potrebna je individualna omejitev višine DU iz projektov na 30 %); predlaga združitev podobnih kriterijev za zadržano in pospešeno napredovanje; načelno podpira potrebo po spregledu izobrazbe v nekaterih primerih nereguliranih poklicev; podpira predlog dodatkov za prepovedi in omejitve, ki so ga pripravili v Policijskem sindikatu Slovenije.

Glavni odbor se je na novembrski seji seznanil z okoliščinami ponovne prekinitve pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Za zadnjo prekinitev pogajanj o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi plačnih nesorazmerij je bila odgovorna vladna stran, saj kljub obljubi, da bo posredovala odgovor na zahtevo sindikalne strani po črtanju 65. člen ZIPRS2425, s katerim je vlada z zakonsko prepovedjo izločila vprašanje usklajevanja vrednosti plačnih razredov iz pogajanj, tega ni storila. S tem v zvezi je glavni odbor sprejel sklep, da se bo SI-JUS vključil v izvedbo stavkovnih aktivnosti v okviru KSJS, v kolikor bo Državni zbor kljub vsemu potrdil 65. člen ZIPRS.

Na decembrski seji, se je glavni odbor uvodoma seznanil z aktivnostmi KSJS (novinarska konferenca – grožnja z izvedbo splošne stavke), ki so privedle do umika 65. člena iz ZIPRS, s čimer je bil izpolnjen pogoj KSJS za nadaljevanje pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravo plačnih nesorazmerij. V nadaljevanju se je GO seznanil s potekom pogajanj za uskladitev vrednosti plačnih razredov plačne lestvice v letu 2024 in podprl pogajalska izhodišča KSJS.

 

Pogoji dela, socialna varnost, izobraževanje in usposabljanje

V programskih usmeritvah SI-JUS za mandatno obdobje 2020 – 2024 je tudi skrb za pogoje dela, socialno varnost, izobraževanje in usposabljanje članstva. GO SI-JUS je zato v tem mandatnem obdobju namenjal pozornost spremembam delovnopravne zakonodaje, spremembam pokojninskega in invalidskega zavarovanja, urejanju dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev in spremembam zdravstvene zakonodaje.

 

Leto 2020

SI-JUS je podprl vsebino javnega poziva, ki so ga v zvezi poskusom spreminjanja svežnja medijske zakonodaje KSJS in ostale sindikalne centrale, dne 14. 7. 2020, naslovile na Vlado RS, Državni zbor in poslanske skupine. Sindikalne centrale so način sprejemanja medijske zakonodaje, za katere javno obravnavo je Ministrstvo za kulturo namenilo zgolj 6 dni, označile kot nesprejemljiv, neodgovoren in škodljiv. Opozorile so, da predlog Zakona o Radioteleviziji Slovenija močno krči razpoložljiva sredstva za delovanje Radiotelevizije Slovenija, onemogoča kakovostno izvajanje javne službe, ogroža delovna mesta, prinaša komercializacijo Radiotelevizije Slovenija in jo s tem postavlja v veliko odvisnost od tržnih virov z vsemi negativni učinki, ki jih to prinaša za izvajanje javne službe in uporabnike storitev, ki jih zagotavlja Radiotelevizija Slovenija, vključno s tveganjem privatizacije.

SI-JUS je podprl vsebino javnega protesta, ki ga je proti političnim posegom vodstva MNZ v delo policije, dne 7. 9. 2020, objavila KSJS in izrazila podporo Policijskemu sindikatu Slovenije.

GO SI-JUS je na korespondenčni seji 6. 10. 2020 soglasno sprejel naslednje sklepe:

1.      Glavni odbor SI-JUS obsoja nesprejemljiv pristop, ki se ga je Vlada RS poslužila pri pripravi nove sistemske zakonodaje na področju organiziranosti in delovanja javnih agencij zadolženih za regulacijo kapitalskih trgov, zavarovalnic, varstva konkurence, trga z energijo, telekomunikacij, medijev, avdiovizualnih in poštnih storitev, varnosti prometa, civilnega letalstva in železniškega prometa, ko je v popolni tajnosti, brez resnih študij o sinergijskih učinkih, pripravila predlog zakona, s katerim namerava združiti osem javnih agencij v dve "super agenciji" in od javnih agencij zahtevala pripombe v roku 24 ur.

2.      Glavni odbor SI-JUS pričakuje, da bo predlog Zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge, ki je v nekaterih delih v nasprotju z več evropskimi direktivami, umaknjen iz nadaljnje procedure.

3.      Glavni odbor SI-JUS poziva KSJS, da opozori na nesprejemljivost predloga Zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge, s katerim Vlada RS posega v neodvisnost in avtonomijo posameznih regulatorjev in zahteva njegov umik iz nadaljnje procedure

Na predlog GO SI-JUS je KSJS na Vlado RS in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, dne 7. 10. 2020, posredovala javno sporočilo, v katerem je obsodila nesprejemljiv pristop, ki sta se ga poslužila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Vlada RS s posegom v organiziranost in delovanje javnih agencij zadolženih za regulacijo kapitalskih trgov, zavarovalnic, varstva konkurence, trga z energijo, telekomunikacij, medijev, avdiovizualnih in poštnih storitev, varnosti prometa, civilnega letalstva in železniškega prometa. KSJS je ocenila, da je predlog Zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge, s katerim se ukinja neodvisnost in avtonomija osmih javnih agencij in se jih združuje v dve "super agenciji", neposredno podrejeni vladi, v pomembnih delih v nasprotju z evropskimi direktivami in ga kot nesprejemljivega zavrnila. Izrazila je pričakovanje, da bo nesprejemljivi predlog zakona umaknjen iz nadaljnje obravnave in da bodo, v skladu s Pravili o delovanju ESS, socialni partnerji povabljeni k sodelovanju pri pripravi morebitnega novega predloga zakona, k nadaljnji javni razpravi pa tudi vsi ostali relevantni deležniki.

SI-JUS je podprl vsebino javnega poziva, ki ga je KSJS, dne 10. 12. 2020, skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami, naslovila na poslanke in poslance Državnega zbora, da naj v zvezi s predlogom Zakona o nacionalnem demografskem skladu podprejo sklep, da je le-ta neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Sindikalne centrale so opozorile, da je demografski sklad potreben, vendar je potrebno z zakonom jasno opredeliti njegovo funkcijo, ki bi morala biti v dolgoročnem zagotavljanju dodatnih sredstev za financiranje javne pokojninske blagajne in seveda njegov način delovanja, financiranja oziroma upravljanja s sredstvi ipd. Prav v teh ključnih točkah pa je predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu po prepričanju sindikalnih central skrajno problematičen, ker: predvideva uporabo sredstev demografskega sklada tudi za tekočo porabo in zgolj del sredstev za akumulacijo; ne predvideva nobenih novih virov sredstev za demografski sklad, ki bi poleg kapitalskih naložb povečevala sredstva sklada in mu na dolgi rok zagotavljala zadostne vire za sofinanciranje izdatkov za pokojnine; predvideva izdatke za namene, ki niso naloga demografskega sklada; vse premoženje države koncentrira na enem mestu, kar je problematično tako z vidika upravljanja, kot tudi z vidika smiselnosti in ustreznosti prenašanja določenih kapitalskih naložb v demografski sklad glede na namen, zaradi katerega se ustanavlja (zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema); vse vzvode za upravljanje in nadzor daje v roke političnim strankam in vladi in ne zagotavlja vključenosti predstavnikov aktivne populacije, za katere socialno varnost v času starosti naj bi bil demografski sklad namenjen.

GO SI-JUS je 16. 12. 2020 podprl sklep o začetku priprav na splošno stavko, ki ga KSJS sprejela na podlagi ocene, da Vlada tudi pri pripravi predloga PKP7 nadaljuje s prakso neenakopravne obravnave socialnih partnerjev in kljub nasprotnim zagotovilom, sindikalni strani tudi tokrat ne omogoča pravočasne vključitve v pripravo zakonskega predloga. Po drugi strani pa Vlada delodajalsko stran seznanja že z delovnimi osnutki PKP7, v katere vključuje tudi njihove predloge, ki pa imajo neposredni negativen učinek na zaposlene z najnižjimi dohodki, saj vključujejo zamrznitev minimalne plače. GO je sklenil, da bo nadaljnje aktivnosti v zvezi s splošno stavko sprejel glede na nadaljnji potek dogodkov povezanih z morebitno zamrznitvijo minimalne plače.

 

Leto 2021

Glavni odbor se je na januarski seji seznanil z okoliščinami prekinitve pogajanj o predlogu Zakona o nacionalnem demografskem skladu, do katerega je prišlo na petem sestanku Pogajalske skupine ESS za pripravo predloga zakona o demografskem skladu, dne 23. 12. 2020. Pogajanj namreč ni bilo smiselno nadaljevati, ker vladni predstavniki niso bili pripravljeni na nikakršne spremembe temeljnih konceptualnih rešitev predloga zakona, ki so za sindikalno stran nesprejemljive. Glavni odbor je sprejel sklep, da se bo SI-JUS v primeru, če bo zakon sprejet v predlaganem besedilu, pridružil aktivnostim KSJS in pozval člane, da naj dajo svoj glas za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Glavni odbor je obravnaval tudi aktivnostmi sindikalnih central v zvezi z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti 21. in 22. člena PKP7, s katerima se je uvedel nov odpovedni razlog, ki omogoča odpuščanje starejših delavcev brez navedbe utemeljenega razloga, ko ti izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, torej pri doseženi starosti 60 let in 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 65 let in dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe. Seznanil se je, da je bila na podlagi dogovora sindikalnih central je bila oblikovana skupna delovna skupina, ki je pripravila vsebinske podlage za oceno ustavnosti in angažiran odvetnik Iztok Ščernjavič, ki je pripravil zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in predlog za začasno zadržanje izvrševanja 21. in 22. člena PKP7.

Na marčni seji se je GO seznanil z načrtovanimi aktivnostmi v zvezi z razpisom naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS) in podprl skupni nastop sindikalnih central pri zbiranju podpisov, in sicer na podlagi predhodno podpisanega dogovora vseh sodelujočih sindikalnih central o načinu zbiranja podpisov, delitvi dela in delitvi s tem povezanih stroškov. Glavni odbor se je seznanil tudi s predlogom Zakona o debirokratizaciji, ki ga je Vlada v nasprotju s Pravili o delovanju ESS brez predhodne obravnave na ESS in brez javne razprave posredovala v zakonodajni postopek.

Na aprilski seji se je GO seznanil s potekom usklajevanja vsebine NOO s posameznimi resornimi ministrstvi po delih, ki sodijo v njihovo delovno področje in podprl stališča, ki jih je s tem v zvezi sprejela KSJS. Glavni odbor se je seznanil tudi s planiranimi aktivnosti v zvezi z izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o ZNDS. Poleg tega je GO sprejel sklep, da se za člane SI-JUS 20. 5. 2021 organizira usposabljanje z naslovom »Praktične strategije za soočanje z nasiljem na delovnem mestu«, v izvedbi Doroteje Lešnik Mugnaioni.

Na izredni seji, dne 12. 5. 2021, se je GO seznanil s ponovnim vladnim ignoriranjem sindikatov, do katerega je prišlo pri pripravi paketa davčne zakonodaje. Vlada je namreč predloge zakonov sprejela in jih poslala v Državni zbor pred obravnavo na ESS. Predlagane davčne spremembe so po oceni KSJS popolnoma nesprejemljive, saj vlada po eni strani enormno povečuje našo zadolženost, hkrati pa predlaga zniževanje davkov. Na ta način se za prihodnjo vlado pripravlja nemogoča situacija, saj bo prisiljena zmanjšati porabo in bo javni sektor prvi na udaru.

Predsednica SI-JUS je na izredni seji predsedstva KSJS, dne 12.05.2021, podprla sprejem sklepa, da KSJS, skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami, zaradi vladnega sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS, prekinja sodelovanje v ESS in o kršenju socialnega dialoga s strani Vlade RS ponovno obvesti Evropsko komisijo ter preveri pripravljenost sindikalnega članstva za organizacijo oziroma sodelovanje na protestih, ki jih za 28. 5. 2021 organizira Protestniško gibanje.

Glavni odbor se je na septembrski seji pri obravnavi aktivnosti za obnovitev delovanja ESS seznanil s potekom sestanka pri predsedniku Pahorju. Predstavniki petih sindikalnih central so na sestanku uveljavili svojo zahtevo, da je treba pred obnovitvijo socialnega dialoga na ESS skleniti pisni dogovor in dogovorjeno je bilo, da bo predlog dogovora pripravila sindikalne stran. Glavni odbor je obravnaval tudi predlog Dogovora o obuditvi socialnega dialoga, ki ga je pripravila sindikalna stran, in podprl njegovo vsebino.

Na oktobrski seji se je GO seznanil s stališči KSJS glede izpolnjevanja pogoja PCT oziroma PC za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. GO je podprl oceno KSJS o nesprejemljivosti vladnega Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki zaposlenim v organih državne uprave, nalaga obveznost izpolnjevanja le pogoja prebolevnosti ali cepljenja, ki ga je Ustavno sodišče na podlagi zahteve PSS za presojo ustavnosti in zakonitosti zadržalo. GO je soglašal tudi z oceno, da je treba kot nesprejemljivo zavrniti tudi vladno napoved, da se bo posamezne subjekte javnega sektorja pozvalo, da v Izjave o varnosti z oceno tveganja vnesejo obveznost cepljenja kot pogoj za opravljanje dela. Ker je obvezno cepljenje lahko določeno le z zakonom, je navedena vladna namera neustavna in nezakonita.

Na decembrski je glavni odbor obravnaval Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – PKP10 ter podprl stališča in amandmaje, ki jih je k predlogu zakona sprejela KSJS. Predlagani interventni zakon je še eden v nizu tistih, ki poleg ukrepov, ki so potrebni zaradi COVID-19 krize, vsebuje tudi posege pravice delavk in delavcev ter v temeljne človekove pravice, spreminja sistemske zakone in prinaša t.i. podtaknjence, ki niso povezani s COVID-19.

 

Leto 2022

Glavni odbor se je na januarski seji seznanil z zahtevo za presojo ustavnosti 48. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – PKP10, ki so jo predsedniki petih sindikalnih central vložili na Ustavno sodišče, ter soglašal z njeno utemeljitvijo. Na spornost navedenega člena, ki zgolj za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v okviru sistema plač v javnem sektorju so sindikati opozarjali že tekom sprejemanja PKP10. Označili so ga za t.i. podtaknjenec, ki po vsebini nima nikakršne zveze z epidemijo COVID-19 in njenimi posledicami. Skupna ocena sindikalnih central je bila, da je sprejemanje takšnih vsebin v interventnem zakonu nesprejemljivo in diskriminatorno, hkrati pa pomeni tudi kršitev zavez iz stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja, skladno s katerimi bi morala vlada glede temeljnih vprašanj plačnega sistema pridobiti soglasje sindikatov javnega sektorja.

Na majski seji se je GO seznanil z načrtovanimi aktivnostmi KSJS v zvezi z obnovitvijo socialnega dialoga in delovanja ESS. Izpostavljen je bil sklep Predsedstva KSJS, da bo treba aktualizirati besedilo sindikalnega predloga dogovora o obuditvi socialnega dialoga, z dne 30. 8. 2021, in sicer z vsebino vezano na reformo zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dolgotrajno oskrbo, postopno skrajševanje delovnega časa in na zastopanost socialnih partnerjev v socialnem dialogu ter ga po uskladitvi z ostalimi sindikalnimi centralami poslati novi vladi. Glavni odbor se je seznanil tudi z okvirnim programom delavnice o žvižgačih in varnih načinih prijave sumov nepravilnosti, ki bo izvedena 24. 5. 2022.

Glavni odbor se je na septembrski seji seznanil s potekom usklajevanja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter podprl dosežene kompromisne rešitve. Spremembe zakona vsebujejo: dopolnitev definicije delavca tako, da se kot delavec v smislu tega zakona šteje tudi delavec, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu; razjasnitev dileme glede roka za prijavo delavca v socialno zavarovanje, in sicer tako, da mora biti prijava delavca v socialno zavarovanje vložena najkasneje z dnem nastopa dela; širšo navedbo podatkov, ki jih je treba vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa, in sicer tako, da se v evidenco delovnega časa vpisuje tudi podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela, o času začetka in zaključka koriščenja odmora, o opravljenih urah v manj ugodnem delovnem času, izmensko delo, deljen delovni čas, ure opravljene v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter seštevek ur za daljše obdobje; obveznost delodajalca, da evidenco o izrabi delovnega časa hrani na sedežu oz. na kraju opravljanja dela; določitev sankcij za odgovorno osebo v primeru kršitve opustitve vodenja, hrambe ali posodabljanja evidenc. Glavni odbor se je seznanil tudi s potekom usklajevanja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini ter podprl predlagane spremembe.

Na decembrski seji se je GO seznanil s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o delovnih razmerjih in jih podprl. Ključni razlogi za spremembe in dopolnitve ZDR-1 so: implementacija Direktive 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih in Direktive 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev; dopolnitve ureditve opravljanja dela na domu; vključitev koalicijskih predlogov (ureditev možnosti za krajši delovni čas - do najmanj 30 ur, kot polni; agencijsko delo - dodatna omejitev števila agencijskih delavcev pri uporabniku, zvišanje nadomestila agencijskim delavcem med napotitvami; letno plačilo poslovne uspešnosti - t.i. božičnica; nadgradnja varstva delavskih predstavnikov; 1x mesečno obvezen tedenski počitek v trajanju 48ur). Glavni odbor se je seznanil tudi s potekom posvetovanj socialnih partnerjev glede določitve in uskladitve zneska minimalne plače.

 

Leto 2023

Glavni odbor se je na januarski seji seznanil s potekom usklajevanja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in podprl skupne pripombe sindikalnih central. V predstavitvi je bilo izpostavljeno, da do pravih usklajevanj o predlogu novele ZDR-1 sploh še ni prišlo, ker delodajalci na MDDSZ niso posredovali svojih pisnih pripomb, poleg tega pa se niso udeležili niti sestanka pogajalske skupine. Ker so predstavniki sindikalnih central ocenili, da delodajalci predlaganim spremembam ZDR-1 nasprotujejo, so se dogovorili, da bodo vztrajali predvsem na nadgradnji varstva delavskih predstavnikov in dograditvi postopka v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Glavni odbor se je seznanil tudi s spremembami in dopolnitvami Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki so bile usklajene na ravni pogajalske skupine ESS in so v korist zaposlenih, saj so se z njimi zvišali zneski povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, do katerih se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Na aprilski seji se je glavni odbor seznanil s predlogom Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in predlogom Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter podprl predstavljena stališča KSJS o navedenih predlogih zakonov. V zvezi s predlogom Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je glavni odbor podprl ohranitev avtonomije ZZZS in za nesprejemljivo označil, da bi vlada oz. Ministrstvo za zdravje s tem predlogom zakona pridobilo pravico do sprejemanja aktov ZZZS, odločanja o pravicah zavarovank in zavarovancev in posega v zbrana sredstva. Veliko večino prihodkov ZZZS predstavljajo namreč vplačani prispevki zavarovank in zavarovancev ter delodajalskih organizacij, zato morajo biti zavarovanke in zavarovanci ter ostali vplačniki v ustreznih deležih zastopani v organih ZZZS ter imeti večinsko vlogo pri odločanju.

Glavni odbor se je seznanil tudi s predlogom Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodih in podprl predstavljena stališča KSJS in ostalih sindikalnih central. Soglašal je z oceno, da želi Vlada RS z navedenim predlogom zakona obiti in zmanjšati vpliv svetov zavodov ter si sama vzeti moč za razreševanje direktorjev, kar bi vsakokratni oblasti omogočilo nastavljanje lastnih ljudi na čelo javnih zavodov. Zato je glavni odbor podprl stališče KSJS in ostalih sindikalnih central, ki so nasprotovale tako postopku sprejemanja zakona kot njegovi vsebini ter pozivale Vlado RS, da omenjen zakon umakne iz zakonodajnega postopka.

Poleg tega je glavni odbor podprl predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter podprl stališče KSJS, da naj bo višina prispevka v bližnji prihodnosti oblikovana tako, da bo odvisna o razpoložljivega dohodka posameznice oziroma posameznika ter da naj bo del sredstev namenjen tudi dolgotrajni oskrbi.

Na avgustovski seji se je glavni odbor seznanil s ključnimi elementi vladnega predloga novele Zakona o javnih uslužbencih, ki so: vzpostavitev Centra za upravljanje s kadri; prenova selekcijskih postopkov oziroma postopkov zaposlovanja; oživitev štipendijske politike; vzpostavitev enotne komisije za pritožbe za organe državne uprave in druge državne organe ter uprave lokalnih skupnosti; ponovna uvedba strokovnega izpita iz javne uprave; obvezno obdobno usposabljanje javnih uslužbencev; ukinitev volonterskega pripravništva; vzpostavitev pravne podlage za premestitev strokovno-tehničnih uslužbencev na uradniška delovna mesta brez predhodne izvedbe javnega natečaja. Poleg tega predlog novele zakona predvideva tudi prenovo kariernega sistema, na način, da bi dosedanje uradniške nazive nadomestila uradniška delovna mesta ter prenehanje delovnega razmerja javnega uslužbenca ob izpolnitvi polnih pogojev za upokojitev (40 let pokojninske dobe in 65 let starosti), čemur je KSJS nasprotuje, saj je kontradiktorno z vladnimi prizadevanji za podaljševanje delovne aktivnosti.

Glavni odbor se je na novembrski seji seznanil z bistvenimi spremembami, ki jih prinaša novela Zakona o delovnih razmerjih, in sicer: učinkovitejšo pravno varnost delavskih predstavnikov in sindikalnih zaupnikov (zadržanje učinkovanja morebitne odpovedi o zaposlitvi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev); pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo (delodajalec se bo moral na zahtevo delavca, ki mu bo podal opozorilo pred odpovedjo, izjaviti o očitanih kršitvah.; na zagovor o okoliščinah kršitev bo lahko na željo zaposlenega vključen tudi predstavnik delavcev ali druga oseba); pravico do odklopa (možnost delavca, da ga delodajalec ne more poklicati v popoldanskem času oziroma v času tedenskega počitka, konca tedna ali dopusta); pet dni neplačanega dopusta v primeru oskrbe oziroma nege družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu in ki potrebuje podporo iz zdravstvenih razlogov; možnost dela s krajšim delovnim časom za oskrbnike družinskih članov ali oseb, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu; možnost, da delavec od delodajalca zahteva bolj predvidljivo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar bo ta na voljo; obveznost delodajalca, da delavcu po novem v pisni obliki zagotoviti informacije, ki se nanašajo na sklenjeno delovno razmerje; petdnevni plačani dopust in možnost krajšega delovnega časa za žrtve družinskega nasilja; višje nadomestilo za agencijske delavce, ko so na čakanju na delo, in sicer namesto sedanjih 70 odstotkov minimalne plače bodo upravičeni do 80 odstotkov osnovne plače. Poleg tega se je glavni odbor seznanil s skupnimi stališči sindikalnih central za začetek socialnega dialoga o Osnutku izhodišč za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Na decembrski seji se je glavni odbor seznanil z aktivnostmi KSJS za ohranitev nekaterih ključnih pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja v postopku sprejemanja interventnega zakona v zdravstvu. KSJS se je na predlog interventnega zakona v zdravstvu odzvala s sporočilom za javnost, v katerem je izpostavila, da se predlagane zakonske rešitve niso sprejemale v socialnem dialogu in opozorila na nesprejemljivost nekaterih zakonskih rešitev (predvsem 45. člena in z njim povezane člene). Poleg tega je KSJS podprla amandmaje k predlogu zakona, ki so jih pripravili v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije in so jih kasneje v veliki meri prevzele koalicijske stranke, tako da so bile ključne sporne določbe, s katerimi so se zniževale nekatere pomembnejše pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja, med drugim tudi nadomestilo za bolniško odsotnost z dela, iz zakona vendarle črtane.

 

Pravno varstvo pravic članov

V mandatnem obdobju 2020 – 2024 je GO SI-JUS, v skladu s Pravilnikom o pravni pomoči, nudil članom pravne nasvete in pravno pomoč. V posameznih primerih je pravna svetovalka SI-JUS pripravila pravno mnenje, ki je bilo posredovano članu ali pa vodstvu javnega zavoda oz. delodajalcu ali pa je prizadetemu članu tudi osebno svetovala na informacijskem razgovoru.

Pravna mnenja v četrtem mandatnem obdobju so se nanašala na: koriščenje letnega dopusta; zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter na nadomestilo plače; upravičenost odreditve drugega dela; redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; razporeditev delovnega časa; možnost krajšega delovnega časa iz naslova starševskega varstva; pristojnosti v. d. direktorja; pisno opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja; upravičenost do dodatka za delo v rizičnih razmerah; mobing na delovnem mestu; izplačilo nadur; naloge in pristojnosti upravnega odbora ARRS; izpolnjevanje pogoja PCT; opravljanje dela na domu; odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; brisanje presežnih ur, prenos presežnih ur, priznavanje ur na službeni poti v tujini; povečan obseg dela, razporeditev delovnega časa, izraba sorazmernega dela letnega dopusta; povečan obseg dela; varstvo starejših delavcev; preklic odobrenega dopusta; prepoved diskriminacije; razporeditev delovnega časa; izplačilo nadurnega dela - dogovor o poračunu; uveljavitev pravice do starostne upokojitve in postopek ob upokojitvi; regres za malico; pooblastilo za vodenje, položajni dodatek; povečan obseg dela; časovne omejitve nadurnega dela; izmenski dodatek; režim izrabe ur za sindikalno delo; razpored dela; priznani delovni čas na službeni poti v tujino.

Pravna svetovalka je podala tudi pravna mnenja k aktom nekaterih javnih zavodov z vidika sindikata ali pa pomagala pri oblikovanju sindikalnih aktov za sindikate zavodov. Obseg pravnega svetovanja in stroškov pravne pomoči zunanjih pravnih svetovalcev je razviden iz letnih poročil SI-JUS.

 

Organizacijski vidik in solidarnost

SI-JUS je vse od svoje ustanovitve član Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), v okviru katere je pridobil reprezentativnost na državni ravni za dejavnost 084.120: Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti.

Za doseganje skupnih ciljev javnih uslužbencev SI-JUS že od svoje ustanovitve deluje v okviru Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije ter aktivno sodeluje pri načrtovanju in izvedbi njenih aktivnosti. Zavzema se za ohranitev javnega sektorja in po svojih močeh prispeva k razvoju vsem dostopnih javnih storitev.

SI-JUS je ob ustanovitvi štel 271 članov. Njihovo število se je, zaradi včlanjevanja novih članov ter upokojitev, izstopov in odhodov članov na druga delovna mesta, v času štirih mandatov spreminjalo, tako da je SI-JUS konec leta 2023 štel 358 članov. V zadnjih letih se je v SI-JUS včlanilo več individualnih članov iz dejavnosti javne uprave.

Glavni odbor je v mandatnem obdobju 2020 – 2024 izplačal dve solidarnostni pomoči, obe zaradi požara, in sicer oktobra 2021 članici GO SI-JUS Frančiški Rožič Novak, iz Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, julija 2022 pa članici SI-JUS na ZRSŠ Špeli Bergoč.

Del aktivnosti SI-JUS je bilo tudi v četrtem mandatu namenjenih počitniški dejavnosti za člane. Vsako leto je bil objavljen razpis za letovanje članov v počitniški hišici SI-JUS UMAS v termah Olimje, za vzdrževanje katere je GO prispeval tudi finančno pomoč v obliki brezobrestnega posojila.

 

Zaključek

SI-JUS se je v teku štirih mandatnih obdobij, v skladu s svojimi programskimi usmeritvami in letnimi delovnimi načrti, enakopravno sodeloval na vseh pogajanjih in usklajevanjih, ki so zadevala plačni sistem, delovne razmere in socialni položaj javnih uslužbencev. Aktivno je spremljal delovni, materialni in socialni položaj svojih članov, zagotavljal njihovo pravno varstvo ter se odzival na aktualne probleme in vprašanja, povezana z razvojem celotnega javnega sektorja.

Vodstvo SI-JUS je sindikalne zaupnike v zavodih, javnih agencijah in javnih skladih ter drugih organizacijah javnega sektorja redno obveščalo o vseh za članstvo pomembnih vprašanjih. Obvestila so bila posredovana neposredno sindikalnim zaupnikom ali pa preko spletne strani SI-JUS. Obveščanje o skupnih aktivnostih sindikatov članov KSJS pa je potekalo tudi preko obvestil za javnost in na spletni strani KSJS.

 

Bojan Hribar,

glavni tajnik

 

Opomba:

Poročilo o delovanju SI-JUS v mandatnem obdobju 2020 - 2024 je bilo sprejeto na 5. redni skupščini SI-JUS, 6. junija 2024.