Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2024
Uvod
Delovanje Sindikata javnih uslužbencev Slovenije (SI-JUS) v letu 2024 je temeljilo na letnem delovnem načrtu SI-JUS za leto 2024, ki ga je sprejel Glavni odbor SI-JUS na 102./27. redni seji, dne 27. 3. 2024 in na programskih usmeritvah za mandatno obdobje 2024 – 2028, ki so bile sprejete na 5. skupščini SI-JUS, dne 6. 6. 2024.
SI-JUS je tudi v letu 2024 deloval v okviru Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), v okviru katere je pridobil reprezentativnost na državni ravni za dejavnost 084.120: Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti.
V letu 2024 so delovanje SI-JUS v veliki meri zaznamovala pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, ki so potekala vse od podpisa Aneksa št. 14 h Kolektivni pogodbi za javni sektor in Izjave o stopnji usklajenosti besedila predloga Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (10. 1. 2024) do podpisa Dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju, KPJS, Aneksa h KPND in KP dejavnosti (15. 11. 2024).
Pogajanja o uveljavitvi novega plačnega sistema javnega sektorja so potekala na več ravneh. Poleg ločenih pogajanj v okviru posameznih plačnih stebrov, je bilo tekom leta sklicanih 20 sej centralne pogajalske komisije, 15 sestankov ožje pogajalske skupine in 39 sestankov delovne skupine za usklajevanje besedila Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).
SI-JUS je v letu 2024, s sodelovanjem v pogajalskih in delovnih skupinah KSJS, velik del aktivnosti namenil tudi sistemskem urejanju razmer v zdravstvu, ter pri tem zagovarjal stališče, da mora biti temeljna usmeritev vlade ter vseh odločevalcev pri načrtovanju zdravstvene reforme krepitev in utrjevanje javnega zdravstva. V zadnjem četrtletju 2024 pa je bil dobršen del aktivnosti SI-JUS, preko sodelovanja v delovni skupini KSJS, namenjen pogajanjem o spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Glavni odbor SI-JUS je imel v letu 2024 sedem rednih in dve korespondenčni seji. Enkrat se je sestal tudi Nadzorni odbor SI-JUS (27. 3. 2024) ter pregledal finančno-materialno poslovanje v preteklem letu in o ugotovitvah poročal glavnemu odboru.
Predsednica in glavni tajnik SI-JUS sta se redno udeleževala sestankov pogajalske skupine KSJS ter sodelovala na sejah centralne pogajalske komisije, na katerih so potekala pogajanja med Vlado RS in obema sindikalnima pogajalskima skupinama. Stališča in interese SI-JUS sta zastopala tudi na sejah pogajalskih komisij za 2. plačni steber, na katerih so potekala pogajanja med Vlado RS in sindikati, ki zastopajo javne uslužbence, zaposlene v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi, upravnih enotah, upravah pravosodnih organov in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti in na sejah pogajalskih komisij za 5. plačni steber, na katerih so potekala pogajanja med Vlado RS in sindikati, ki zastopajo javne uslužbence, zaposlene v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih iz plačne skupine I. Predsednica in glavni tajnik SI-JUS sta redno sodelovala tudi na sejah predsedstva KSJS, na katerih sta enakopravno soodločala o vseh obravnavanih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, ter zastopala stališča in predloge glavnega odbora.
Aktivnosti Glavnega odbora SI-JUS v letu 2023 so obsegale:
Sodelovanje v odločanju in socialni dialog
Glavni odbor SI-JUS se je tudi v letu 2024 vključeval v socialni dialog, ki je potekal z Vlado RS kot neposrednim ali posrednim delodajalcem in financerjem v organizacijah, kjer je prisotno članstvo SI-JUS. Socialni dialog o vprašanjih pomembnih za članstvo je potekal na državni ravni predvsem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v katerem so sodelovali Branimir Štrukelj, predsednik KSJS, Bojan Hribar, generalni sekretar KSJS in glavni tajnik SI-JUS in Martina Vuk, strokovna sodelavka KSJS. Poleg tega je SI-JUS v okviru KSJS sodeloval pri odločanju na državni ravni tudi v okviru Državnega sveta, na odborih Državnega zbora, v organih socialnega zavarovanja ter v organih nadzora dodatnega in poklicnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev.
Delovanje ESS se je po skoraj letu dni prekinitve, zaradi izstopa delodajalskih organizacij iz ESS, konec junija 2024 ponovno vzpostavilo. Pred nadaljevanjem delovanja so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Pravil o delovanju ESS ter Deklaracija Vlade RS in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, s katerimi so bila določena dodatna pravila in zaveze za zagotavljanje enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga.
Od junija do konca leta 2024 se je ESS sestal na šestih rednih sejah ter eni izredni seji, imel pa je tudi eno dopisno sejo.
Na 352. redni seji, 28. 6. 2024, se je ESS seznanil z Izhodišči za pripravo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, Izhodišči za Zakon o kakovosti v zdravstvu ter Izhodišči za Zakon o pravici nekdanjih bolnikov z rakom do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov. Strokovna sodelavka KSJS je v razpravi dejala, da gredo usmeritve in cilj, ki so nakazani v izhodiščih zakonov, v pravo smer. Poudarila je pomen ločitve med javnimi in zasebnimi izvajalci, saj Slovenija gradi na javnem sektorju in izvajanju javnih storitev. Izpostavila je, da obstaja še ogromno prostora za izboljšave pri javnih izvajalcih in izrazila upanje, da bo predlagani zakon to prinesel. Opozorila je na številna odprta vprašanj v zvezi z izvajanjem dodatnih storitev pri lastnem delodajalcu, različnimi oblikami zaposlitve, itd. ter izrazila pričakovanje, da bo usklajevanje o njih potekalo v okviru delovne skupine. Po razpravi je ESS sprejet sklep, da bo navedene predloge zakonov obravnaval Strokovni odbor za delo in socialne zadeve za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu. V nadaljevanju se je ESS seznanil s Predlogi sprememb davčne zakonodaje. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil napačne predstave v javnosti, da so slovenska podjetja in kapital zelo davčno obremenjeni. Poudaril je, da je iz poročila Evropske komisije iz leta 2022 razvidno, da je Slovenija glede davčne obremenitve podjetij pod mediano evropskih držav. Dejal je, da je treba pri davčnih razbremenitvah posvetiti pozornost temu, da bomo izpad davčnih prihodkov lahko ustrezno servisirali, ter pri teme opozoril na javno šolstvo, javno zdravstvo in pomembne mehanizme, ki v Sloveniji zmanjšujejo razlike med ljudmi. Glede zakona o dohodnini in nagrajevanja zaposlenih z deleži in delnicami je dejal, da bi to lahko imelo nekatere pozitivne učinke, vendar pa ima tudi nekaj nevarnosti, saj nagrajevanje z deleži lahko vpliva na gibanje plač, ki lahko postane boj konzervativno. Pozdravil je predlagano rešitev glede dodatne obdavčitve alkoholnih pijač in tobaka. Po razpravi je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS za področje financ in davčne zakonodaje. Poleg tega je ESS obravnaval izhodišča za spremembe in dopolnitve Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti in ustanovil Strokovni odbor ESS za obravnavo navedenega zakona, ki bo pregledal težave po posameznih dejavnostih in ugotovil, ali so potrebne njegove spremembe. ESS je obravnaval tudi pobudo delodajalskih organizacij za spremembo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ter sklenil, da bo MDDSZ Inšpektoratu RS za delo podal navodilo, da do 31. 12. 2024 ne izdaja glob, temveč preverja stanje na terenu in do 31. 12. 2024 izda poročilo, na podlagi katerega se bo nadaljevalo razpravo na ESS.
Na 353. seji, 12. 7. 2024, so se Vlada in socialni partnerji dogovorili o časovnici, dinamiki in poteku pogajanj priprav sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sprejet je bil sklep, da bodo pogajanja potekala enkrat tedensko v časovnem obdobju od septembra 2024 do februarja 2025. ESS je sprejel tudi sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS o zaposlovanju tujih delavcev, ki se bo sestal septembra, ko bodo določili časovnico in načrt delovanja. Poleg tega je ESS sklenil, da vlada in socialni partnerji do 31. 8. 2024 posredujejo predloge gradiv za razpravo o spremembi Odredbe o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela, ter predloge gradiv za informativno razpravo o čezmejnem izvajanju storitev. ESS se je seznanil tudi s Poročilom o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2023 ter z Letnim poročilom o izvajanju Pravilnika o poklicnih boleznih.
Na 354. seji, 13. 9. 2024, se je ESS obravnaval Letno poročilo o bralni pismenosti, ki ga je predstavil minister za vzgojo in izobraževanje. Predsednik KSJS je v razpravi opozoril, da minister v predstavitvi letnega poročila ni predstavil razlogov, zakaj je prišlo do upada bralne pismenosti. Ocenil je, da je upad bralne pismenosti simptom, da gre v slovenskem javno-izobraževalnem sistemu nekaj narobe. Opozoril je, da je bralna pismenost izjemnega pomena, brez katere ne moremo funkcionirati v svojih poklicih. Poudaril je, da je izjemnega pomena, da se v vrtcih takoj ujame otroke iz družin s straši z nizko izobrazbeno stopnjo, da se izenači pogoje teh otrok za naprej. Dejal je, da od leta 2005 do leta 2020 delež BDP za vzgojo in izobraževanje pada, in tako je Slovenija na tem področju pristala pod povprečjem držav OECD. Opozoril je, da bo v primeru, če bo šlo tako naprej, slovensko javno izobraževanje razpadlo. Kot težavo je izpostavil tudi nenaslavljanje socialnega statusa družin ter nestimulativne pogoje za poklic učitelja. Pri slednjem je opozoril na nerazdeljene štipendije za pedagoške programe. Izpostavil je še, da bi bilo bolje izobraženo prebivalstvo lahko primerjalna prednost našega gospodarstva, zato bi to moralo postati ena od prednostnih nalog države. Predstavil je enotni predlog sindikalne strani, da se v trenutno odprti sistemski Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vnese spodnji prag deleža BDP, ki ga je potrebno nameniti za vzgojo in izobraževanje. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se je ESS seznanil z Letnim poročilom o bralni pismenosti in poziva Vlado RS, da v sodelovanju s socialnimi partnerji oblikuje ukrepe, ki bodo zaustavili trend upadanja bralne pismenosti. ESS se je seznanil tudi s Poročilom o delu Strokovnega odbora ESS za področje financ in davčne zakonodaje ter sklenil, da bo razpravo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah nadaljeval v okviru Strokovnega odbora ESS za področje financ in davčne zakonodaje. Poleg tega je ESS opravil preliminarno razpravo o uskladitvi lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2025. ESS je sprejel tudi sklep, da soglaša, da Republika Slovenija na podlagi šestega odstavka 5. člena Direktive (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji imenuje Ekonomsko-socialni svet za posvetovalni organ, ki svetuje pristojnim organom o vprašanjih v zvezi z zakonsko določenimi minimalnimi plačami za namene te direktive. ESS je obravnaval tudi izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi. Podpredsednica KSJS je v razpravi dejala, da ima zakon določena tveganja in nedoslednosti. Izrazila je skrb zaradi nizkega financiranja, in pri tem izpostavila, da imajo v nekaterih razvitih državah tudi do 4 % namenjene temu področju. Glede na to, da je bilo z implementacijo oskrbovalca družinskega člana kar nekaj težav, jo je zanimalo, koliko oseb še čaka na izdajo odločbe oziroma koliko časa je preteklo od vložitve vloge do izdaje odločbe. Vprašala je še, kdaj se bodo začeli postopki na CSD, če mora vstopna točka začeti delovati s 1. 1. 2025, ter katere profile so si zamislili za to delo. Po razpravi je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS za spremljanje izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo deloval v skladu s 1. odstavkom 9. člena Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta ter ob tem sklenil, da mora Ministrstvo za solidarno prihodnost socialnim partnerjem posredovati gradivo s širšo analizo vsaj 14 dni pred sestankom strokovnega odbora. Poleg tega se je ESS seznanil s poročilom Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu ter po razpravi podprl Osnutek Zakona o pravici bolnikov po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovanih in kreditnih produktov.
Na izredni seji, 2. 10. 2024, je ESS sprejel dogovor, da se koeficient za uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025 določi v višini 100 % rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za mesec junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada RS, in tako znaša 1,052. Poleg tega se je ESS seznanil z osnutkom Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in izhodišči za prenovo Zakona o fiskalnem pravilu ter sklenil, da bo vsako leto obravnaval predlog poročila Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.
Na 355. seji, 11. 10. 2024, se je ESS seznanil s proračunskimi dokumenti in s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah. ESS se je seznanil tudi z Izhodišči za pripravo Zakona o lastniški zadrugi delavcev in z Izhodišči sprememb zakona o osebni asistenci. ESS je sprejel tudi sklep, da podpira ratifikacijo konvencij Mednarodne organizacije dela o varnem in zdravem delovnem okolju (posledične spremembe), 2023 (št. 191) in o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, 2019 (št. 190).
Na 356. seji, 8. 11. 2024, je ESS soglašal s spremembami in dopolnitvami Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja. Poleg tega se je ESS seznanil s Predlogom zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini ter pozval Ekonomsko-socialni odbor na področju energetike, da se pred sprejemom Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini sestane v razširjeni obliki, kamor se povabi tudi socialne partnerje iz sestave Ekonomsko-socialnega sveta. ESS se je seznanil tudi z informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost. Po seznanitvi z informacijo glede procesa sprejemanja stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa pa je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa.
Na dopisni seji, 21. 11. - 25. 11. 2024, je ESS sprejel tri sklepe, in sicer: da se je seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti in predlog zakona podpira; da se je seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih in predlog zakona podpira; da se je seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1B) in predlog zakona podpira.
Na 357. redni seji, 6. 12. 2024, se je ESS seznanil Predlogom zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga in sprejel sklep, da mu ne nasprotuje. ESS se je seznanil tudi z izhodišči za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladnem regionalnem razvoju in Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj naložil, da izhodišča dopolni z vlogo socialnih partnerjev in pripombe socialnih partnerjev podane na seji upošteva v največji možni meri. Poleg tega se je ESS seznanil z osnutkom Predloga zakona o osebni asistenci in sprejel sklep o ustanovitvi pogajalske skupine ESS za njegovo pripravo. ESS se je seznanil tudi s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu in pozval MDDSZ, da upošteva pripombe k členoma 69.a in 70.a, ki jih je podala sindikalna stran. ESS se je seznanil še s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga je podprl. Poleg tega se je ESS seznanil z vmesnim poročilom Strokovnega odbora za delo in socialne zadeve za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu o Predlogu zakona o medicinskih pripomočkih ter s poročilom Strokovnega odbora ESS za obravnavo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. ESS je spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti v 2., 18. in 19. členu podprl in pozval Vlado Republike Slovenije, da predlog Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti sprejme v nespremenjeni obliki in ga kot takega zagovarja v Državnem zboru Republike Slovenije. Ob obravnavi vmesnega poročila Strokovnega odbora ESS za spremljanje izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi je ESS pozval Ministrstvo za solidarno prihodnost k doslednemu spoštovanju Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. ESS je še sklenil, da od Vlade RS zahteva, da Državni zbor obravnava novelo zakona o lekarniški dejavnosti v takšnem besedilu, kot je bilo sprejeto na seji ESS.
Sistem plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor
Glavni odbor je na korespondenčni seji, ki je potekala od 3. 1. do 5. 1. 2024, soglasno sprejel sklep, da SI-JUS pristopi k podpisu Dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024 ter aneksov h kolektivnim pogodbam, s katerimi se ureja njegova vsebina.
Na februarski seji, dne 28. 2. 2024, je glavni odbor obravnaval potek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Pri tem se je GO seznanil z vladnim predlogom prehoda na novo plačno lestvico in hkratne odprave plačnih nesorazmerij v dveh variantah, ki ga je vladna stran predstavila 26. 2. 2024, na seji pogajalske komisije. Varianta A je temeljila na minimalni plači v letu 2024, varianta B pa na minimalni plači iz leta 2022 in razmerju med najnižjim in najvišjim plačnim razredom 1:6. Po vladnem predlogu se osnovne plače v tem obdobju ne bi usklajevale z inflacijo. Varianta A naj bi po implementaciji, ki bi se po vladnem predlogu zaključila v petih letih, povečala letno maso plač za 1,3 mrd. V razpravi so članice GO podprle stališča, ki jih je v zvezi s prehodom v nov plačni sistem in odpravo plačnih nesorazmerij v dosedanjih pogajanjih zastopala KSJS, in sicer, da nobena izhodiščna plača ne sme biti nižja od minimalne plače, da morata biti prehod v nov plačni sistem in odprava plačnih nesorazmerij izvedena še v mandatu sedanje vlade ter da se morajo plače usklajevati tudi v tem obdobju. Po razpravi je GO sprejel sklep, da podpira: varianto A prehoda na novo plačno lestvico, ki temelji na minimalni plači v letu 2024; implementacijo odprave plačnih nesorazmerij še v mandatu sedanje vlade; vsaj delno usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo, in sicer, da bi se plačna lestvica v primeru, če bi bila inflacija višja od 2 %, uskladila za celotno razliko nad 2 %. Ob tem je glavni odbor sprejel sklep, da članice GO pripravijo predloge za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah za delovna mesta, na katerih so zaposleni člani SI-JUS v njihovih organizacijah.
Glavni odbor se je na seji, dne 27. 3. 2024, seznanil s potekom pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Takratni vladni predlog časovne dinamike odprave nesorazmerij v osnovnih plačah je bil, da se le-ta izvede v petih tranšah (1. 1. 2025, 1. 1. 2026, 1. 1. 2027, 1. 1. 2028 in 1. 1. 2029) po 20 %. Po vladnem predlogu bi se v obdobju postopne realizacije odprave nesorazmerij vrednosti plačnih razredov plačne lestvice zgolj delno usklajevale, in sicer v deležu razlike, ki presega vsakoletno napovedano inflacijo UMAR, saj naj bi bila konkretna višina in datum uskladitve predmet vsakoletnih pogajanj med vladno in sindikalno stranjo. Vladni predlog je vključeval tudi znižanje števila dni letnega dopusta iz naslova splošnih kriterijev za določitev števila dni letnega dopusta (delovne dobe, zahtevnosti dela, delovne uspešnosti, vodenja, števila otrok do 15 leta in starosti javnega uslužbenca).
Skupno stališče obeh sindikalnih pogajalskih skupin do vladnega predloga je bilo, da je vladni predlog 5-letnega obdobja za implementacijo odprave nesorazmerij v osnovnih plačah nesprejemljiv. Sindikalna stran je vztrajala, da se prehod na nov sistem in odprava nesorazmerij v osnovnih plačah zaključi do 1. 6. 2026 in da se v tem obdobju plačni razredi plačne lestvice usklajujejo za razliko med dejansko inflacijo in 1,5 %. Sindikalna stran se je že takrat zavzemala za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah v nominalnih zneskih, saj bi na ta način lahko t. i. spodnji tretjini zagotovili relativno boljši in bolj pravičen prehod. Stališče sindikalne strani glede splošnih kriterijev za določitev števila dni letnega dopusta pa je bilo, da se bo o njih pripravljena pogovarjati šele, ko bo jasno stanje glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, vendar ne iz izhodišča, da se gre pri vsakem od kriterijev na minimum, ki je določen v določeni kolektivni pogodbi.
Glavni odbor se je seznanil tudi s potekom sestanka pogajalske komisije za V. steber, ki je potekal 26. 3. 2024, na katerem je vladna stran podala približevalni predlog (+ 3 PR).
Na majski seji, dne 16. 5. 2024, se je glavni odbor seznanil s potekom pogajanj o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah znotraj tako imenovanega petega plačnega stebra, v katerega sodijo javne agencije, javni skladi, drugi javni zavodi in javni gospodarski zavodi. Na pogajanjih sta predsednica in glavni tajnik predstavila zahteve SI-JUS, kot odgovor na vladni približevalni predlog dviga uvrstitev delovnih mest v plačne razrede (+ 3 oziroma + 4 PR) in vladni predlog novih delovnih mest. Še posebej sta opozorila na neustrezno uvrstitev novega delovnega mesta višji letalski nadzornik v civilnem letalstvu, in sicer v tarifni razred VII/2 namesto v VII/1.
Glavni odbor se je na septembrski seji, dne 5. 9. 2024, seznanil s potekom pogajanj o prenova plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev. Najprej je obravnaval še neusklajene določbe predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), in sicer glede: poimenovanja novih plačnih podskupin; črtanja pravniškega državnega izpita in specializacije v zdravstvu; obveznosti porabe sredstev za del plače za delovno uspešnost; dodatka za mentorstvo; dodatka za dvojezičnost; določanja novega plačnega stebra javnega reda in varnosti; pogojev za opravljanje stalne pripravljenosti in dela preko polnega delovnega časa v primeru, ko javni uslužbenec plače skupine B opravlja delo tudi na drugem delovnem mestu; višine1 delovne uspešnosti javnega uslužbenca plačne skupine B; odreditve učne in pedagoške obveznosti; novih dodatkov za prepovedi in omejitve; prehodnih določb.
V nadaljevanju se je GO seznanil z že usklajenimi rešitvami glede: nove plačne lestvice, ki se začne uporabljati s 1. 1. 2025; načina prevedbe plačnih razredov obstoječih delovnih mest in nazivov v novo plačno lestvico; varovalke, ki zagotavlja, da ob vstopu v nov plačni sistem in tudi v naprej noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne plače; usklajevanja plačne lestvice v novem sistemu; načina in rokov za pridobitve pravice do izplačila višjih plač javnim uslužbencem iz naslova prehoda na novo plačno lestvico v novem plačnem sistemu, iz naslova novih uvrstitev delovnih mest, nazivov in funkcij v plačne razrede zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah in iz naslova usklajevanja plačne lestvice v prehodnem obdobju; usklajevanja vrednosti plačnih razredov plačne lestvice v prehodnem obdobju. V razpravi je bilo poudarjeno, da je usklajena tudi večina določb ZSTSPJS glede sklepanja in veljavnosti KPJS, odprte pa so še nekatere ključne določbe, in sicer v zvezi z upravičenostjo do uveljavljanja antikvoruma, določitvijo podatkov, ki so podlaga za ugotavljanje števila članstva, in v zvezi z naknadnim pristopom h kolektivnim pogodbam.
Glede poteka pogajanj o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah v okviru 5. plačnega stebra, za delovna mesta plačne skupine I, na katera je uvrščena večina članov SI-JUS, je bilo izpostavljeno, da je bil glede na izhodiščne vladne predloge (+ 1 PR), dosežen sprejemljiv kompromis (+ 3 ali + 4 PR ter nekaj novih delovnih mest). Glede pogajanj o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah v okviru 2. plačnega stebra, v katerega sodijo delovna mesta plačne skupine C, pa je bilo opozorjeno, da je večina sindikatov z rezultati pogajanj nezadovoljna. Med nezadovoljne sodijo tudi člani SI-JUS IRSD, ki so pričakovali izenačitev osnovnih plač inšpektorjev na inšpektoratih z osnovnimi plačami višjih finančnih inšpektorjev preiskovalcev, ki delajo na FURS.
Na 105. redni seji, dne 24. 9. 2024, je glavni odbor obravnaval osnutek Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. GO je bil seznanjen, da je imela delovna skupina za usklajevanje besedila osnutka zakona do takrat skupaj 57. sestankov, odprt pa je ostal le še 113. člen, ki določa ohranitev plačnih razredov napredovanj zaradi odprave stropa (t.i. Lex Fides). Neusklajena sta ostala sicer še priloga 3 (v kateri so opredeljene dejavnosti in poklici po SKD-08 in SKP-08, ki ustrezajo plačnim skupinam in podskupinam) in 8. člen (glede poimenovanja plačnih podskupin, ki se nanašajo na specifične in splošne J), ki naj bi ju skušali uskladiti naslednji dan dopoldne, pred sejo pogajalske komisije.
V razpravi je bilo izpostavljeno, da s predlogom zakona noben od sindikatov ni v celoti zadovoljen, vendar ga skupaj s predvideno odpravo nesorazmerij in prevedbo plačnih razredov obstoječih delovnih mest in nazivov v novo plačno lestvico, varovalko, ki zagotavlja, da ob vstopu v nov plačni sistem in tudi v naprej noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne plače, usklajevanjem plačne lestvice v novem sistemu, velika večina ocenjuje za sprejemljivega.
Po razpravi je GO sprejel sklep, da SI-JUS pristopi k podpisu Izjave o stopnji usklajenosti besedila predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Glavni odbor se je seznanil tudi z vsebino Postopkovnika o aktivnostih za zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki naj bi ga vodja vladne pogajalske skupine in vodji pogajalskih skupin na sindikalni strani podpisali 25. 9. 2024, ko se bo podpisovala tudi Izjava o stopnji usklajenosti besedila predloga ZSTSPJS. V prvi točki postopkovnika je določeno, da si podpisniki izjave o stopnji usklajenosti ZSTSPJS pridržujejo možnost, da se spremembe posameznih členov zakona lahko uskladijo v okviru zakonodajnega postopka, če bo o spremembah doseženo soglasje med vladno in sindikalno stranjo in če se bodo nanašale na mnenja Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS, prehodne do-ločbe zakona, ali na neusklajeni člen, izrecno naveden v izjavi o stopnji usklajenosti. Nadalje je v postopkovniku določeno, da se KPJS in KP dejavnosti in poklicev s strani vodij vladnih pogajalskih skupin in vodij pogajalskih skupin na sindikalni strani parafirajo najkasneje do 23. oktobra 2024 in podpišejo najkasneje do 8. novembra 2024. Postopkovnik nadalje določa, da mora biti krovni dogovor o prenovi sistema plač v javnem sektorju in odpravljanju plačnih nesorazmerij parafiran najkasneje do 23. oktobra 2024, podpisan pa najkasneje do 8. novembra 2024. Krovni dogovor bo med drugim vseboval zaveze glede zagotavljanja sredstev za realizacijo prenove sistema plač in odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju, glede določitve kriterijev za delovno uspešnost, glede priprave metodologije za vrednotenje delovnih mest, glede roka za pripravo opisa del in nalog posameznih delovnih mest ter glede re-gresa za letni dopust za leti 2025 in 2026. Regres za leto 2025 bo za 5 % višji od minimalne plače, regres za leto 2026 pa za 10 % višji od minimalne plače in bo za obe leti izplačan pri plači za mesec februar (v marcu). Postopkovnik določa tudi, da se morajo Uredba o uvrstitvah javnih uslužbencev v javnih zavodih, javnih skladih in javnih agencijah v plačne razrede, Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju in Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, posredovati v usklajevanje reprezentativnim sindikatom najkasneje do 10. oktobra 2024 in se sprejmejo najkasneje do 8. novembra 2024. Poleg tega je v postopkovniku določeno, da bo v krovnem dogovoru pisalo, da se bodo pogajanja o dodatkih za prepovedi in omejitve iz 47. člena ZSTSPJS začela 1. 9. 2025. V postopkovniku je poleg tega zapisano, da sindikalna stran odstopa od zahteve po oblikovanju stebra javnih uslužbencev v dejavnosti javnega reda in varnosti, Vlada RS pa se zavezuje, da bo v roku 15 dni od podpisa tega postopkovnika začela pogajanja z reprezentativnimi sindikati v policiji za sklenitev panožne kolektiv-ne pogodbe za dejavnost javnega reda in varnosti, ter da si bosta obe strani prizadevali, da se do 30. marca 2025 zaključijo pogajanja o normativnem delu Kolektivne pogodbe za državno upravo in da vlada nemudoma pristopi k realizaciji sklenjenih stavkovnih sporazumov.
Po razpravi je bil sprejet sklep, da glavni odbor soglaša, da vodja pogajalske skupine KSJS podpiše Postopkovnik o aktivnostih za zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah.
Glavni odbor je na korespondenčni seji, ki je potekala od 15. 10. do 17. 10. 2024, sprejel sklep, da SI-JUS in KSJS pristopita k podpisu Dogovora o začetku uporabe Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Na novembrski seji, dne 12. 11. 2024, je glavni odbor sprejel sklepe, da SI-JUS pristopi k podpisu: Dogovora o uveljavitvi novega sistema plač v javnem sektorju, Kolektivne pogodbe za javni sektor, Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. Poleg tega je glavni odbor podprl besedilo predloga Uredbe o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede.
Na decembrski seji, dne 12. 12. 2024, se je glavni odbor seznanil s ključnimi izzivi prehoda na nov plačni sistem javnega sektorja. V predstavitvi so bili najprej je izpostavljeni roki za sklenitev oziroma izdaja aktov za uvrščanje DM v PR in aktov o sistemizaciji, določenih v ZSTSPJS, in sicer: rok za sprejem aktov za uvrščanje DM v PR je 2. 12. 2024; rok za spremembe aktov o sistemizaciji DMN je 17. 12. 2024; rok za izdajo aneksov k pogodbam o zaposlitvi oz. nove PoZ je 15 dni po uveljavitvi aktov o sistemizaciji. Poudarjeno je bilo, da so roki instrukcijski, saj je prišlo pri nekaterih aneksih h KP do napak in bodo potrebni popravki (objava v Ur. l. RS). Opozorjeno je bilo, da morajo biti PoZ vročene pred izplačilom prve plače; cilj je vsaj do konca januarja. Vsi javni uslužbenci, ki so uvrščeni v 1. PR v letu 2025, bodo morali ob dvigu minimalne plače (MP), dobiti nov aneks (torej dva aneksa!). Prvi aneks za osnovno prevedbo, drugega zaradi dviga MP – višji PR v skladu s 15. členom ZSTSPJS. Nov aneks bodo morali prejeti tudi vsi tisti, ki se jim odprava nesorazmerja začne pod višino MP, saj se mora najprej odpraviti nesorazmerje do višine nove minimalne plače in nato še prišteti prva tranša (100 eur).
Pojasnjeno je bilo, da naj bi bila v drugi polovici decembra (po 20. 12. 2024) objavljena uradna aplikacija, katere uporaba je v skladu s 103. členom ZSTPSJS obvezna za vse delodajalce v JS. Aplikacija bo omogočala pripravo in izpis aneksov h PoZ in se bo sproti prilagajala, kar pomeni, da se bo vanjo od leta 2026 dalje vključilo tudi izračun uskladitve vrednosti PR in uskladitve v vsakokratnih osnovnih plačah z inflacijo.
Opozorjeno je bilo, da v skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZSTSPJS ni več možno sistemizirati DMN iz zavodskih KP ter iz splošnih aktov drugih državnih organov. Prav tako ni več možno povzemanje delovnih mest plačnih podskupin »9« (bivši splošni J-ji).
V nadaljevanju je bila podana obrazložitev 10. člena ZSTSPJS (spregled izobrazbe), ki delodajalcem omogoča, da v primeru, če noben kandidat za prosto delovno mesto za nedoločen čas ne izpolnjuje pogoja zahtevane izobrazbe in ne gre za reguliran poklic, zaposlijo kandidata, katerega izobrazba ustreza za eno raven nižjemu tarifnemu razredu in izpolnjuje druge pogoje za zasedbo delovnega za določen čas enega leta na delovnem mestu do vključno VI. tarifnega razreda.
Izpostavljen je bil tudi 22. člen (možnost določitve višjega plačnega razreda: +10/+5). 1. odstavek velja samo za tiste, ki se na novo zaposlijo znotraj javnega sektorja. Tukaj ni potrebno soglasje. Lahko uvrstijo za toliko PR višje, kot imajo delovne dobe na primerljivih DM in toliko delovne dobe, da bi lahko napredovali (upoštevaje napredovalna obdobja po novem). 2. in 3. odstavek pa veljata tudi za že zaposlene na istem DM, vendar je obvezno soglasje.
Poudarjeno je bilo, da ostaja ureditev in izplačevanje delovne uspešnosti še 1 leto po starem, s 1. 1. 2026 pa se začnejo uporabljati nove določbe o delovne uspešnosti, zato je treba do konca leta 2025 sprejeti podrobnejše kriterije v KP dejavnosti.
Predstavljene so bile tudi novosti pri napredovanju (25. do 28. člen ZSTSPJS):
- v prvi do tretji plačni razred delovnega mesta se napreduje vsakič po dveh letih, v četrti do sedmi plačni razred delovnega mesta vsakič po nadaljnjih treh letih, v osmi in nadaljnji plačni razred delovnega mesta pa vsakič po nadaljnjih štirih letih;
- JU na DM, ki se ne opravljajo v nazivih, v tretji in peti plačni razred DM napredujejo po polovici napredovalnega obdobja;
- JU, ki izpolni časovno obdobje za napredovanje od 2. decembra preteklega leta do vključno 1. junija tekočega leta, napreduje in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom 1. junija tekočega leta. JU, ki izpolni časovno obdobje za napredovanje od 2. junija do vključno 1. decembra tekočega leta, napreduje in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom 1. decembra tekočega leta;
- JU se časovno obdobje za napredovanje podaljša za eno leto (zadržano napredovanje), če predstojnik ugotovi, da javni uslužbenec v časovnem obdobju za napredovanje delo opravlja bistveno pod pričakovanji;
- JU lahko napreduje za dva plačna razreda (pospešeno napredovanje), če v napredovalnem obdobju delo opravlja bistveno nad pričakovanji.
Pogoji dela, socialna varnost, izobraževanje in usposabljanje
V programskih usmeritvah SI-JUS za mandatno obdobje 2024 – 2028 in v letnem delovnem načrtu za leto 2024 je predvidena skrb za pogoje dela, socialno varnost, izobraževanje in usposabljanje članstva. GO SI-JUS je zato tudi v letu 2024 namenjal posebno pozornost spremljanju spoštovanja delovnopravne zakonodaje, izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, urejanju kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev ter predlaganim spremembam zdravstvene zakonodaje.
Na februarski seji, dne 28. 2. 2024, je glavni odbor obravnaval Predlog Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) in se seznanil s pripombami KSJS k predlogu ZJU. KSJS je med drugim nasprotovala predlaganem črtanju do sedaj veljavnega dela besedila 7. člena, ki določa: »… da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu.« Črtanju tega dela člena je KSJS nasprotovala, saj gre za pomembno načelo, ki določa pomen strokovne usposobljenosti in usmerjenost k izbiri najbolj strokovno usposobljenega kandidata oziroma kandidatke, kar mora biti usmeritev javnega sektorja, ki stremi k zagotavljanju čim bolj kakovostnih javnih storitev. KSJS je predlagala tudi črtanje četrtega odstavka 16. člena, ki določa, da se z vladno uredbo določajo enotna merila za pravice in obveznosti za cel javni sektor. Poenotenje meril za pravice in obveznosti je namreč lahko določeno le z zakonom ali s kolektivnimi pogodbami. V pripombah KSJS je bilo tudi izpostavljeno, da v predlogu zakona manjka določba o spregledu izobrazbe, za katero je bilo v okviru delovne skupine za nov plačni zakon dogovorjeno, da se jo umesti v prvi del ZJU. Ena od ključnih pripomb KSJS je bila tudi ta, da je treba 27. člen, ki ureja socialno partnerstvo prestaviti v prvi del zakona, ki velja za vse javne uslužbence. Po razpravi je glavni odbor sprejel sklep, da podpira pripombe KSJS k predlogu ZJU, ki so bile predstavljene na seji.
Glavni odbor je obravnaval tudi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Po razpravi je oblikoval predlog, da se določba v zvezi z evidentiranjem izrabe in obsega odmora med delovnim časom spremeni tako, da bo iz evidence razvidno zgolj to, ali je omogočeno koriščenje odmora za malico ali ne, ter podprl ostale predstavljene pripombe KSJS k predlaganim spremembam in dopolnitvam zakona.
Glavni odbor se je na septembrski seji, dne 5. 9. 2024, seznanil s predlogom ključnih stališč KSJS glede Izhodišč Vlade RS za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter jih podprl. Na seji je bilo izpostavljeno, da se KSJS v zvezi s ciljem dviga dejanske upokojitvene starosti zavzema za ohranitev vseh »mehkih ukrepov«, ki dajejo rezultate, ter da se bo KSJS pripravljena pogajati o podaljšanju pogoja upokojitvene starosti zgolj ob pogoju dviga odmernega odstotka iz zdajšnjih 63,5 % na 70 %, ter ob hkratni ohranitvi obstoječih ukrepov (nižanje starosti za vsakega otroka in za služenje vojaškega roka ali dvig odmernega odstotka za to obdobje). Poudarjeno je bilo, da KSJS ostro nasprotuje kakršnikoli možnosti podaljšanja pokojninske dobe iz zdajšnjih 40 let. V zvezi s predlaganim podaljševanjem referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove pa je bilo opozorjeno, da bi to pomenilo v povprečju nižje pokojnine. Zato je za KSJS dvig odmernega odstotka predpogoj za pogovore o daljšem referenčnem obdobju, v vsakem primeru pa so nujno potrebni natančni izračuni, kaj posamezne spremembe prinašajo in kako vplivajo na posamezne kategorije zavarovank in zavarovancev.
Poleg tega se je glavni odbor seznanil z aktivnostmi KSJS za sprejem ukrepov za zagotavljanje pravice do odklopa na podlagi 142.a člena ZDR-1. Na pobudo KSJS so na MJU pripravili osnutek aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, v katerem so opredelili pravico do odklopa in ukrepe za njeno zagotavljanje, ki bi veljali za celotni javni sektor, specifični ukrepi pa bodo predmet kolektivnih pogodb dejavnosti. V osnutku aneksa je zapisano, da mora delodajalec javnemu uslužbencu zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da javni uslužbenec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu oziroma v tem času ne bo opravljal z delom povezanih dejavnosti ali komunikacije z digitalnimi orodji. Za zagotavljanje pravice do odklopa bi moral delodajalec izvajati naslednje ukrepe: zagotavljanje ozaveščanja in izobraževanja javnih uslužbencev o pomenu pravice do odklopa; usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij; usposabljanje vodij; ukrepe tehnične narave (vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti; v primeru pošiljanja e-pošte izven delovnega časa uporaba pošiljanja z načrtovanim časom dostave v delovnem času delodajalca; če sistem omogoča, vzpostavitev opomnika, ki bo zaposlenega opozarjal, da pošilja e-pošto izven delovnega časa delodajalca.
Pravno varstvo pravic članov
V letu 2024 je GO SI-JUS v skladu s Pravilnikom o pravni pomoči nudil pravne nasvete in pravno pomoč članom. Pravna svetovalka SI-JUS je pripravljala pravna mnenja, ki so bila posredovana članom ali vodstvom javnih zavodov oz. delodajalcem, v nekaterih primerih pa je članicam in članom svetovala tudi po telefonu ali na osebnem razgovoru.
Pisna pravna mnenja je pravna svetovalca SI-JUS pripravila v zvezi z zadevami, ki so jih posredovali: Alenka Kozorog (KŠTM Sevnica) - nadurno delo; Branko Čumurdžić (JZ Rdeča dvorana Velenje) – pogodba o zaposlitvi; Alenka Kozorog (KŠTM Sevnica) – enakomerna razporeditev delovnega časa; Tadeja Kovačič (Eko sklad) – postopek ocene invalidnosti; Alenka Kozorog (KŠTM Sevnica) – pogodba o zaposlitvi.
Organizacijski vidik in solidarnost
Za doseganje skupnih ciljev javnih uslužbencev SI-JUS že 17 let, vse od svoje ustanovitve, deluje v okviru Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije ter aktivno sodeluje pri načrtovanju in izvedbi njenih aktivnosti. Zavzema se za ohranitev javnega sektorja in po svojih močeh prispeva k razvoju vsem dostopnih javnih storitev.
Na marčni seji (27. 3. 2024) je glavni odbor sprejel Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2023, potrdil Pregled realizacije Finančnega načrta SI-JUS za leto 2023, sprejel Poročilo o finančno-materialnem poslovanju v letu 2023 in Finančni načrt SI-JUS za leto 2024 ter Načrt dela SI-JUS za leto 2024.
Na 5. skupščini SI-JUS, dne 6. 6. 2024, so delegatke in delegati sprejeli: Poročilo o delovanju SI-JUS v mandatnem obdobju 2020 – 2024; Poročilo o finančno-materialnem poslovanju SI-JUS v mandatnem obdobju 2020 – 2024; Spremembe in dopolnitve Statuta SI-JUS; Sklep o sestavi glavnega odbora SI-JUS v mandatnem obdobju 2024 – 2028; Programske usmeritve SI-JUS za mandatno obdobje 2024 – 2028 ter izvolili: predsednico; glavnega tajnika; članice in člane nadzornega odbora in komisije za statutarna vprašanja.
Na decembrski seji, dne 12. 12. 2024, je glavni odbor imenoval Tadejo Kovačič za predsednico SI-JUS, in sicer od 1. 1. 2025 naprej.
SI-JUS je z individualnimi pristopi tekom leta 2024 pridobil nekaj novih članov, ker pa se je število članov po drugi strani tudi zmanjševalo, predvsem zaradi upokojitev, se število članstvo ni bistveno spremenilo.
Zaključek
SI-JUS je v letu 2024, v skladu s svojimi programskimi usmeritvami in letnim delovnim načrtom, enakopravno sodeloval na vseh pogajanjih in usklajevanjih, ki so zadevala plačni sistem, delovne razmere in socialni položaj javnih uslužbencev. Aktivno je spremljal delovni, materialni in socialni položaj svojih članov, zagotavljal njihovo pravno varstvo ter se odzival na aktualne probleme in vprašanja, povezana z razvojem celotnega javnega sektorja.
Vodstvo SI-JUS je sindikalne zaupnike v zavodih, javnih agencijah in javnih skladih ter drugih organizacijah javnega sektorja redno obveščalo o vseh za članstvo pomembnih vprašanjih. Obvestila so bila posredovana neposredno sindikalnim zaupnikom ali pa preko spletne strani SI-JUS. Obveščanje o skupnih aktivnostih sindikatov članov KSJS pa je potekalo tudi preko obvestil za javnost in na spletni strani KSJS.
Bojan Hribar,
glavni tajnik
Opomba: Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2023 je bilo sprejeto na 109. redni seji GO SI-JUS, 11. 3. 2025, v Ljubljani.