Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2023

Uvod

Delovanje Sindikata javnih uslužbencev Slovenije (SI-JUS) v letu 2023 je temeljilo na letnem delovnem načrtu SI-JUS za leto 2023, ki ga je sprejel Glavni odbor SI-JUS na 95./20. redni seji, dne 14. 3. 2023. Podlaga za aktivnosti pa so bile predvsem naloge in aktivnosti iz programskih usmeritev za mandatno obdobje 2020 – 2024, ki so bile je sprejete na 4. skupščini SI-JUS.

SI-JUS je tudi v letu 2023 deloval v okviru Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), v okviru katere je pridobil reprezentativnost na državni ravni za dejavnost 084.120: Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti.

V letu 2023 so delovanje SI-JUS v veliki meri zaznamovala pogajanja prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, ki so se začela 23. 1. 2023, z vladno predstavitvijo stanja in ključnih izzivov na področju plačnega sistema v javnem sektorju in predlogom dogovora o dinamiki usklajevanja sprememb plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Pogajanja se kljub temu, da je bilo sklicanih 20 sej pogajalske komisije in 25 sestankov delovne skupine za usklajevanje besedila Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, do konca leta niso zaključila, pač pa je 21. 12. 2023, po nekajkratnih več kot mesec dni dolgih prekinitvah, prišlo zgolj do parafiranja Dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024.

SI-JUS je v letu 2023, s sodelovanjem v pogajalskih in delovnih skupinah KSJS, velik del aktivnosti namenil tudi sistemskem urejanju razmer v zdravstvu, ter pri tem zagovarjal stališče, da mora biti temeljna usmeritev vlade ter vseh odločevalcev pri načrtovanju zdravstvene reforme krepitev in utrjevanje javnega zdravstva. Hkrati je SI-JUS vseskozi podpiral ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo nadomestitev z vplačili v zdravstveno blagajno, ki se morajo v bližnji prihodnosti razlikovati po višini in temeljiti na prihodkih posameznika ter zahtevala uveljavitev sprememb, ki bodo preprečile odtekanje javnega denarja v žepe tistih, ki jim obstoječi sistem ustreza za lastno napajanje kot tudi pravo transparentnost in nadzor ter javno dostopen in konkreten prikaz toka denarja, ki ga vsi vplačujemo v zdravstveno blagajno.

Glavni odbor SI-JUS se je v letu 2023 sestal na sedmih rednih sejah. Predsednica in glavni tajnik SI-JUS sta se redno udeleževala sestankov pogajalske skupine KSJS ter sodelovala na sejah centralne pogajalske komisije, na katerih so potekala pogajanja med Vlado RS in obema sindikalnima pogajalskima skupinama. Predsednica SI-JUS in glavni tajnik sta redno sodelovala tudi na sejah predsedstva KSJS, na katerih sta sporočala stališča in zahteve glavnega odbora.

V letu 2023 se je na 15. sestanku, dne 14. 3. 2023, sestal Nadzorni odbor, pregledal finančno-materialno poslovanje v preteklem letu in o ugotovitvah poročal Glavnemu odboru.

Aktivnosti Glavnega odbora SI-JUS v letu 2023 so obsegale:

 

Sodelovanje v odločanju in socialni dialog

Glavni odbor SI-JUS se je tudi v letu 2023 vključeval v socialni dialog, ki je potekal z Vlado RS kot neposrednim ali posrednim delodajalcem in financerjem v organizacijah, kjer je prisotno članstvo SI-JUS. Socialni dialog o vprašanjih pomembnih za članstvo je potekal na državni ravni predvsem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v katerem sta sodelovala Branimir Štrukelj, predsednik KSJS in Bojan Hribar, generalni sekretar KSJS in glavni tajnik SI-JUS. Poleg tega je SI-JUS v okviru KSJS sodeloval pri odločanju na državni ravni tudi v okviru Državnega sveta, na odborih Državnega zbora, v organih socialnega zavarovanja ter v organih nadzora dodatnega in poklicnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev.

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je v letu 2023 deloval le do sredine meseca julija, ko so delodajalske organizacije iz njega izstopile. Kot razlog za izstop so navedle neustrezno vodenje socialnega dialoga na tripartitni ravni ter ponavljajoče kršenje Pravil o delovanju ESS s strani Vlade RS in pristojnih ministrstev.

Od januarja do julija 2023 se je ESS sestal na osmih rednih in treh izrednih sejah.

Na 344. seji ESS, 13. 1. 2023, se je ESS seznanil s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. ESS se je seznanil tudi s Predlogom novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2S) ter sprejel sklep o ustanovitvi stalne Pogajalske skupine ESS za pripravo nove pokojninske zakonodaje. Poleg tega se je ESS seznanil s Poročilom o nadaljevanju aktivnosti Strategije razvoja in uporabe spretnosti za Slovenijo ter z Osnutkom Pravilnika o poklicnih boleznih.

Na 345. seji, 17. 2. 2023, se je ESS seznanil z analizo stanja slovenskega zdravstva in s koalicijskimi izhodišči za pripravo zdravstvene reforme ter pozval Ministrstvo za zdravje, da v najkrajšem možnem času vključi socialne partnerje v pripravo nadaljnjih korakov zdravstvene reforme. Podpredsednica KSJS je v razpravi spomnila na že imenovan Strokovni odbor ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu, ki naj bi bil vključen v oblikovanje zdravstvene reforme. Ocenila je, da zgolj digitalizacija pri urejanju zdravstvenih storitev ni dovolj, saj je potreben tudi nadzor nad vsebino dela. Zanimalo jo je, ali bo reforma izpeljana na račun košarice pravic pacientov ter ali bo javno zdravstvo urejeno kot sedaj prek javnih zdravstvenih zavodov oziroma koncesionarjev. Glede standardov in normativov pa jo je zanimalo, kako je zaveza, ki se nanaša na to področje, v skladu s stavkovnim sporazumom, ki so ga podpisali. Predsednik KSJS pa je opozoril, da bo KSJS reformo podprla, v kolikor bo lahko vplivala na pomembne odločitve glede financiranja in bo imela reforma za ključni cilj enako dostopnost do javnega zdravstva za vse državljane. Pri tem je poudaril, da si je potrebno vzeti čas za pogovore s socialnimi partnerji, da bi prišli do večinskega soglasja glede reforme. ESS se je v nadaljevanju seznanil tudi s predlaganimi spremembami Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij in jih podprl.

Na 346. seji, 10. 3 2023, se je ESS seznanil z analizo mehanizmov v konkurenčnih državah na področju napotovanja delavcev ter sklenil, da bo MDDSZ še pred obravnavo Zakona o čezmejnem izvajanju storitev v Državnem zboru sklicalo sejo Strokovnega odbora ESS za pripravo rešitev na področju ohranjanja konkurenčnosti na področju čezmejnega izvajanja storitev. ESS se je seznanil tudi z analizo proizvodnih in prodajnih cen električne energije v republiki Sloveniji ter s spremembami Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. ESS se je seznanil tudi z osnutkom Nacionalnega reformnega programa ter sklenil, da bodo ministrstva pristojna za posamezna vsebinska področja NRP sklicala usklajevalne sestanke s socialnimi partnerji.

Na izredni seji, 4. 4. 2023, se je ESS uvodoma seznanil s predlogom Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu. V razpravi je podpredsednica KSJS poudarila, da se digitalizacijo v zdravstvu lahko izpelje znotraj javnega sektorja in ne s podjetjem, ki ga želijo ustanoviti. Izpostavila je tudi, da pogreša pojasnilo, ali gre tudi za poenotenje informatizacije pri zdravstvenih izvajalcih ter izrazila pričakovanje, da bodo o zakonu potekala usklajevanja. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil še s predlogom Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sindikalna stran je v razpravi izpostavila vprašanje, koliko je predlog zakona, ki se obravnava, sploh relevanten. Pred sejo ESS je bilo namreč dostavljeno novo besedilo zakona, ki se v nekaterih delih vsebinsko zelo pomembno razlikuje. Ena od teh sprememb je, da lahko ZZZS, v kolikor ne more skleniti pogodb z izvajalci v javni mreži, le-te sklepa z izvajalci izven zdravstvene mreže. Zastavila je tudi vprašanje, zakaj se ministrstvo ni odločilo za spremembo ZZVZZ, ki že danes opredeljuje ZZZS. Sindikalna stran je ocenila, da predlog zakona posega v avtonomijo zavoda, saj so vse ključne odločitve zavoda pogojevane s soglasji, pri čemer bi imela vlada v vmesnem času, ko bi se menjali organi, pristojnosti sprejemati vse akte, ki jih sicer sprejema skupščina ZZZS. Sindikalna stran je opozorila, da se s predlogom zakona spreminjajo tudi razmerja v sestavi skupščine, pri čemer predstavniki določenih skupin celo izpadejo. Poleg tega predlog zakona ne daje odgovorov na vprašanja glede dolgotrajne oskrbe in družbe, ki bo skrbela za informatizacijo v zdravstvu. Podpredsednica KSJS je v razpravi opozorila na institut reprezentativnosti na sindikalni strani. Poudarila je, da so delavci, člani sindikatov, tudi aktivni zavarovanci, vprašanje pa je, koga reprezentira zveza pacientov. Izpostavila je tudi intervencijo vlade z uredbo namesto splošnega dogovora ter opozorila, da tak način ne pripomore k zaupanju in transparentnosti. Po razpravi je bil sprejet sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za obravnavo Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Na 347. seji, 7. 4. 2023, se je ESS uvodoma seznanil s poročilom o nadaljevanju aktivnosti glede digitalne pismenosti v Republiki Sloveniji in Slovenski digitalni koaliciji. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil z drugim osnutkom Nacionalnega reformnega programa. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil, da je dokument po usklajevanju s socialnimi partnerji boljši. Menil je, da je v nekaterih delih bolje, da je dokument bolj odprt, saj s tem omogoča dodatno usklajevanje s socialnimi partnerji. Izpostavil je osnovno opredelitev koalicije glede prenove davčnega sistema in dejal, da v praksi ni jasno, pri čem smo, ko je govora o razbremenitvi dela in obremenitvi premoženja. ESS je obravnaval tudi predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodih. Vladna stran je v razpravi izpostavila, da obstoječi zakon ne omogoča učinkovitega upravljanja javnih zavodov, zato ga dopolnjujejo z možnostjo, da lahko ustanovitelj poseže v delovanje sveta zavoda s tem, da mimo nedelujočega sveta imenuje novega direktorja ter z možnostjo začasnega imenovanja vršilca dolžnosti. Predsednik KSJS je v razpravi predlaganim spremembam zakona nasprotoval. Izpostavil je, da spremembe posegajo v samo bistvo delovanja javnih zavodov, ki so strukturirani tako, da pri odločitvah participirajo tisti, ki so pomembni za delovanje zavodov. Opozoril je, da predlagani zakon posega v vse javne zavode, ki delujejo v javnem sektorju. Navedel je, da jih je skoraj 1.000 zgolj na področju vzgoje in izobraževanja. Poudaril je, da gre za radikalno spremembo, saj je do sedaj politika ostajala pred vrati šol in vrtcev. Spomnil je, da so pri pretekli vladi ostro nastopili proti spremembi sestav sveta zavoda, ki je s krepitvijo vpliva ustanovitelja poskušala dodatno vplivati na izvolitev direktorjev. Predlagana sprememba je po njegovem mnenju še hujša in neposredno zanika, da imajo lahko starši in zaposleni še kakšno besedo. Opozoril je, da posamezni podsistemi ne delujejo tako kot v državni upravi. S predlagano spremembo bodo namreč z odstavitvijo direktorjev odstavili tudi strokovnega vodjo, saj ravnatelj nastopa v obeh vlogah. Po njegovem mnenju predstavlja ta sprememba velik korak v smeri, da bomo imeli direktorje, ki jim ne bo treba izpolnjevati določenih strokovnih kriterijev, temveč politične. Kot edino možno rešitev je navedel, da koalicija ugotovi, da ta predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V nasprotnem primeru bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili uveljavitev tega zakona, vključno z zbiranjem podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, če bo to potrebno. Po razpravi je bil sprejet sklep, da sindikalna in delodajalska stran pozivata Vlado Republike Slovenije, da novelo Zakona o zavodih umakne iz zakonodajnega postopka oziroma pozivata poslanke in poslance v Državnem zboru k sprejemu sklepa, da novela Zakona o zavodih ni primerna za nadaljnjo obravnavo, vladna stran pa vztraja, da se zakonodajni postopek glede novele Zakona o zavodih nadaljuje.

Na 348. seji, 14. 4. 2023, se je ESS seznanil s Predlogom Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2024 do 2026 ter z Osnutkom Programa stabilnosti 2023. Predsednik KSJS je v razpravi navedel, da v tem trenutku še ni jasno, kakšno bo fiskalno pravilo. Zanimalo ga je tudi, ali različne ocene bonitetnih hiš nastajajo zaradi uporabe različnih metodologij ali gre za po vsebini različno vrednotenje. Izpostavil je tudi problematiko pomanjkanja kadra v javnem sektorju, ki mu ga, zaradi nekonkurenčnih plač, jemlje zasebni sektor.

Na 349. seji, 12. 5. 2023, se je ESS seznanil z izhodišči za vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe. Predsednik KSJS je v razpravi poudaril, da je najbolj pomembno, kdo in pod kakšnimi pogoji bo upravičen do dolgotrajne oskrbe ter na kakšen način bo zagotovljeno stabilno financiranje. Strokovna sodelavka KSJS pa je glede vzpostavitve pomoči na domu in drugih pravic opozorila, da so največji izziv kadri, ki jih že danes primanjkuje. Opozorila je, da pot denarnih prejemkov pri tem ni prava pot. Izpostavila je še vprašanje, ali so centri za socialno delo pripravljeni na to, da bodo enotne vstopne točke s 1. 5. 2024 delovale. Po razpravi je bil sprejet sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in interventnega zakona na področju kadrov v socialnem varstvu in zdravstvu pri izvajalcih socialnega varstva. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu. Strokovna sodelavka KSJS je v razpravi postavila vprašanje, zakaj zaposlovanje za določen čas, če so potrebe na teh področjih trajne. Zanimalo jo je tudi, zakaj so kadrovske štipendije namenjene samo za študente socialnega dela, ne pa tudi nekaterim drugim, kot so psihologi, klinični psihologi in logopedi, ki jih je tudi premalo. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS podpira Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu.

Na izredni seji, 31. 5. 2023, se je ESS seznanil s poročilom Pogajalske skupine ESS za obravnavo Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zvezi s predlogom Zakona o digitalizaciji zdravstva ter z gradivi, ki so bila do 30. 5. 2023 poslana za obravnavo na seji, ne pa tudi z gradivom, ki je bilo s strani Ministrstva za zdravje kot dopolnitev gradiva za sejo posredovano dne 31. 5. 2023 ob 00:40 uri. Predsednik KSJS je v razpravi poudaril, da KSJS podpira napore za digitalizacijo, in sicer ob pogojih, da bo vlada pripravljena prisluhniti opozorilom ter da bo ta zakon vpet v funkcijo utrjevanja javnega zdravstva in participacije socialnih partnerjev pri obvladovanju sistema. Glede gospodarske družbe, ki naj bi skrbela za kakovost in ustrezno distribucijo informacijskih rešitev ter telekomunikacijsko in strežniško infrastrukturo, je menil, da je argument ministrstva uničujoč za pogajanja o plačnem sistemu v javnem sektorju, saj vlada ne predlaga izboljšanj vrednotenja dela informatikov na primer na univerzah, šolah, ki ravno tako ne morejo delovati brez informatikov. Strokovna sodelavka KSJS pa se je navezala na finančne podatke v predstavitvi in dejala, da omenjeni d.o.o. ne bo deloval na trgu, njegova oblika delovanja pa je gospodarska družba. Potrebno bo videti, kako bo to (začetni 3 % in potem 6 %) videti v finančnem načrtu ZZZS že za prihodnje leto. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da bo Ministrstvo za zdravje socialnim partnerjem poslalo čistopis predloga Zakona o digitalizaciji zdravstva.

Na 350. redni seji, 9. 6. 2023, se je ESS seznanil s Predlogom zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covid-19., z mnenjem o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali ter podprl prizadevanja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da skupaj z deležniki predlagajo poslancem državnega zbora amandmaje, ki bi zagotovili, da ne bo posegov v neodvisnost inšpektorjev in v postopke inšpekcijskega nadzora ter da se jasno ločijo pristojnosti inšpektorjev in tako imenovanih pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali. Poleg tega se je ESS seznanil z mnenjem o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v DZ predložila skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Borut Sajovic. Mnenje je predstavil državni sekretar Tadej Ostrc, ki je dejal, da predlog zakona dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomešča z obveznim zdravstvenim prispevkom, s čimer je financiranje zdravstvenih storitev v celoti zagotovljeno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izpostavil je, da vlada zakon podpira, da pa bi bilo glede na namen zakona nekatere določbe smiselno nadgraditi. V razpravi je strokovna sodelavka KSJS poudarila, da KSJS pozdravlja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in podpira predlog zakona. Opozorila je, da KSJS ni najbolj navdušena nad uvajanjem enotnega nominalnega zneska za vse, saj si prizadeva za različno višino prispevka, in sicer glede na višino prihodka. Izrazila je pričakovanje, da je to zgolj prva faza in da se bo zakon v tem delu ponovno odprl tudi in bo uveljavljena t.i. gradacija. V nadaljevanju seje se je ESS med drugim seznanil tudi z vmesnim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). V razpravi je strokovna sodelavka KSJS izpostavila, da je v poročilu MDDSZ korektno povzeto dogajanje. Navedla je, da je bila pogajalska skupina ustanovljena na seji ESS 23. 9. 2022, prva seja pogajalske skupine pa je potekla 9. 12. 2022, saj kljub tripartitno sprejetemu sklepu o ustanovitvi pogajalske skupine, delodajalska stran ni poslala imen svojih predstavnikov. Dejala je, da je bila prva seja pogajalske skupine na željo delodajalske strani namenjena izključno načinu delovanja pogajalske skupine in ne vsebini. Poleg tega so se na tej seji dogovorili tudi o rokih za posredovanje pripomb na gradivo ministrstva ter o roku za posredovanje morebitnih dodatnih vsebin, ki naj bi jih obravnavali v krogu pogajalske skupine v kolikor bo o tem doseženo soglasje vseh treh strani. Dogovorili so se tudi za datum naslednje seje. Izpostavila je, da je do dogovorjenega roka posredovala svoje gradivo samo sindikalna stran, dogovorjen datum naslednjega srečanja pa je bil kasneje prestavljen brez posvetovanja s sindikati, kljub temu pa so bili nato na drugi seji prisotni samo predstavniki sindikalne in vladne strani. Navedla je, da so v aprilu 2023, na tretji seji pogajalske skupine, ob prisotnosti tudi delodajalske strani začeli popolnoma od začetka, zato je mnenja, da glavni problem ni nastal pri zapisnikih, kot navajajo delodajalci. Ocenila je, da so te navedbe zgolj posledica tega, da pri delodajalcih očitno ni želje, da bi prišli do usklajenega predloga zakona. To je za sindikate zelo zaskrbljujoče, saj novela ZDR vsebuje ključne vsebinske rešitve za zaščito delavcev, ki so za sindikalno stran tako pomembne, da ne morejo pristati na to, da se jih v procesu usklajevanja spregleda in da gre zavoljo miru zakon naprej.

Izredne seje ESS, dne 4. 7. 2023, ki je bila namenjena obravnavi vodenje socialnega dialoga in kršitvi Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, se je udeležil tudi premier Robert Golob. V razpravi je delodajalska stran izpostavila, da opažajo težave z upoštevanjem Pravil o delovanju ESS. Navedli so, da je socialni dialog po njihovem mnenju prešel v socialni monolog, ki ne more biti tisto, kar država v bodoče potrebuje. Omenili so dva primera, pri katerih je prišlo po njihovem mnenju do kršitev pravil, in sicer pri Zakonu o delovnih razmerjih in pri Zakonu o dolgotrajni oskrbi. ZDR je šel po njihovi oceni naprej popolnoma mimo socialnega dialoga. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil, da nekateri ministri socialnega partnerstva ne razumejo kot integralni del postopka, po katerem se pride do sprejetja zakonov. Poudaril je, da socialno partnerstvo prispeva k dodatni stabilnosti in večji kredibilnosti vsega kar je sprejeto. Kot primer je navedel stabilnost skandinavskih demokracij, ki izrazito resno prakticirajo socialno partnerstvo. Opozoril je, da tudi sindikati in delodajalci nosijo odgovornost, vendar so oboji nosilci določenih parcialnih interesov, medtem ko mora vlada delovati v skupno dobro. Presenetilo ga je stališče delodajalske strani, da pri ZDR ni bilo socialnega dialoga, saj je trajal 10 mesecev, pri čemer so delodajalci najprej bojkotirali pogovor in na koncu uporabljali različna sredstva, da ne bi prišli do zaključkov. Poudaril je, da so bila pogajanja v okviru pogajalske skupine pripeljana do konca in izrazil pričakovanje, da bo vlada tisto, za kar so se na koncu dogovorili, realizirala. Predsednik Vlade dr. Robert Golob je v odzivu na razpravo navedel, da je socialni dialog nekaj, kar so si zadali kot zavezo cele vlade in koalicije ter kar izvajajo in verjamejo v to ves čas. Pri tem je priznal, da so včasih pri tem morda nekateri nespretni, drugim zmanjka časa, …. Izpostavil je, da so pri ZDO vezani na roke uveljavitve in spomnil, da je bil predlog zakona štirikrat obravnavan v okviru pogajalske skupine ESS. Izrazil je tudi presenečenje nad razpletom glede ZDR, saj je bilo že na prvi seji ESS, na kateri je sodeloval, za razumeti, da se socialni dialog izvaja v okviru pogajalskih skupin. Navedel je tudi, da nekatere ukrepe sprejema vlada, nekatere pa parlament. Opozoril je, da sta bila vsaj dva zakona, ki sta bila na seznamu delodajalcev v zvezi z nespoštovanjem socialnega dialoga s strani vlade, vložena s strani poslanskih skupin. Poudaril je, da Vlada lahko začne z usklajevanji teh zakonov šele po tem, ko so vloženi v parlamentarno proceduro. Ob tem je navedel, da to v ničemer ne zmanjšuje zaveze vlade, da bo socialni dialog maksimalno izvajala in če do sedaj temu ni bilo tako, to lahko popravijo. V zvezi z reformnimi prizadevanji je opozoril, da ima vsako reformno prizadevanje svojo časovnico, ki je velikokrat zapečatena tudi s strani Evropske komisije ter prosil je za zagotovitev prisotnosti socialnih partnerjev na pogajanjih, ki bodo morda bolj intenzivna. Po razpravi je ESS sprejel ugotovitveni sklep, da je socialni dialog ključen v postopku priprave in sprejemanja zakonodaje, ter da bodo dosedanje pomanjkljivosti v socialnem dialogu odpravljene s spoštovanjem Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta v prihodnje.

Na 351. redni seji, 7. 7. 2023, je ESS sprejel sklep o soglasju s spremembami in dopolnitvami Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja. Poleg tega se je ESS seznanil z informacijo o izvajanju aktivnosti Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki jo je podala državna sekretarka mag. Saša Jazbec. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da bo Vlada RS do 25. 8. 2023 pripravila nabor zakonodajnih predlogov, ki so potrebni za implementacijo NOO in bodo predmet usklajevanja v socialnem dialogu s predvidenim časovnim okvirjem za socialni dialog.

Dne 20. 7. 2023 so delodajalske organizacije na predsednika Vlade RS in predsednika ESS naslovile pismo, v katerem so navedle, da izstopajo iz ESS, zaradi neustrezno vodenega socialnega dialoga na tripartitni ravni ter ponavljajočega kršenja Pravil o delovanju ESS s strani Vlade RS in pristojnih ministrstev.

 

Sistem plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor

Glavni odbor se je na januarski seji, dne 26. 1.2023, seznanil z aktualnimi razmerami na področju plač v javnem sektorju in s potekom seje pogajalske komisije, ki je bila 23. 1. 2023, na kateri je vladna predstavila pregled gibanja zaposlenosti in plač v javnem sektorju v obdobju 2008 – 2022. Pri navedeni predstavitvi je vladna stran za izhodišče vzela leto 2015, ko je bilo v javnem sektorju 167.458 zaposlenih, do lata 2022 pa se je število zaposlenih povečalo za 21.356 oziroma za 13 %, na 188.814 zaposlenih. Masa plač javnega sektorja je leta 2008 znašala 3,154 milijarde evrov, leta 2021 pa 5,282 milijarde. Povprečna bruto plača je lani, ko ni bilo več covid dodatkov znašala 2.264 evrov, lete 2015 pa 1.756 evrov bruto. Sindikalna stran je na seji pogajalske komisije problematizirala dejstvo, da vladna stran, kljub zavezi iz lani oktobra podpisanega Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, še vedno ni sprejela izhodišč za sistemske spremembe plačnega sistema javnega sektorja. Vladna stran je napovedala, da bo vlada navedena izhodišča sprejela v začetku februarja.

Na januarski seji se je glavni odbor seznanil tudi s spremembami in dopolnitvami Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Vse spremembe in dopolnitve Uredbe so bile usklajene na ravni pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta in so v korist zaposlenih, saj se z njimi povišujejo zneski povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, do katerih se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer za: dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji; terenski dodatek; nadomestila za ločeno življenje; jubilejne nagrade; odpravnine ob upokojitvi; solidarnostne pomoči; plačila vajencem, dijakom in študentom.

Na aprilski seji, dne 25. 4. 2023, se je glavni odbor seznanil s potekom usklajevanja besedila določb Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in podprl predstavljena stališča KSJS, in sicer, da mora biti zagotovljena primerljivosti vseh delovnih mest, ne glede na plačne stebre; da potrebujemo dejansko simulacijo prevedbe vseh delovnih mest (z napredovanji), da bodo vidni dejanski učinki nove plačne lestvice in pravila napredovanja; da je nesprejemljiva združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, saj je redna delovna uspešnost dodatno plačilo za delo nad pričakovanimi rezultati in ne nadomeščanje ali več nalog zaradi premajhnega števila zaposlenih; da so nesprejemljive določbe, po katerih bi vse nove dodatke Vlada podrobneje uredila s podzakonskimi akti ter da morajo biti vsebina, višina in kriteriji za dodelitev dodatkov dogovorjeni v socialnem dialogu in podrobneje razčlenjeni v KPJS.

Glavni odbor je na junijski seji, dne 7. 6. 2023, obravnaval potek usklajevanja besedila določb Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in podprl predstavljena stališča KSJS o ključnih vprašanjih predloga zakona, ki so po obravnavi na delovni skupini ostala odprta, in sicer: zagotavljanje primerljivosti med posameznimi plačnimi stebri; združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela; novo plačno lestvico; kvorum za sklepanje in spreminjanje KPJS; opredelitev dežurstva; usklajevanje vrednosti plačnih razredov; spregled izobrazbe. Glavni odbor se je seznanil tudi z vladnim predlogom odprave plačnih nesorazmerij za celotni javni sektor, iz katerega je bilo razvidno, da je na delovnih mestih, na katerih so zaposleni člani SI-JUS predvidena odprava plačnih nesorazmerij na način, da se uvrstitev teh delovnih mest v plačne razrede poveča praviloma le za en plačni razred, medtem ko se uvrstitev primerljivih delovnih mest v drugih delih javnega sektorja po vladnem predlogu odprave plačnih nesorazmerij poveča tudi za štiri plačne razrede. Poleg tega je GO podprl skupno stališče sindikatov tako imenovanega II. plačnega stebra, da pred nadaljevanjem pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij pričakujejo uskladitev poslovnika in pisno opredelitev Vlade do naslednjih vprašanj: Kakšno je stališče Vlade RS do sklepanja KP dejavnosti oz. poklicev s tarifnimi deli po vzoru zdravnikov / gasilcev ipd.? Kakšne spremembe oz. rešitve predvideva Vlada RS pri vprašanju kvorumov za sklepanje KP dejavnosti, ki vključujejo različne poklicne skupine oz. plačne skupine in podskupine? Na čem temelji vladni predlog linearnega dviga za 1 PR, če vemo, da je v zdravstvu po letu 2018 prišlo do povprečnega dviga plač v višini 4 PR? Glavni odbor je ob tem sprejel sklep, da članice GO v roku enega tedna pripravijo predloge za odpravo plačnih nesorazmerij za delovna mesta, na katerih so zaposleni člani SI-JUS v njihovih organizacijah GO se je seznanil tudi s stanjem glede pogajanj o višini regresa za letni dopust za leto 2023 in podprl zahteve sindikalne strani, da naj se Vlada RS uradno opredeli do sindikalnega predloga in da naj se pogajanja o višini regresa uvrstijo na dnevni red pogajalske komisije.

Na avgustovski seji, dne 30. 8. 2023, je glavni odbor potrdil predlog odprave plačnih nesorazmerij, ki je izhajal iz predlogov, ki so jih posredovali ZRSŠ, JŠRIPS, SIST in CAA, ter se seznanil s stališči KSJS do odprtih vprašanj pri prenovi plačnega sistema javnega sektorja, ki so bila oblikovana na delovni skupini KSJS, v kateri sodeluje tudi SI-JUS, in sicer, da KSJS: podpira predlagan način prevedbe; načelno podpira vladni predlog o združeni delovni uspešnosti (potrebna je individualna omejitev višine DU iz projektov na 30 %); predlaga združitev podobnih kriterijev za zadržano in pospešeno napredovanje; pričakuje pisno stališče MVI glede dodatne učne obveznosti; načelno podpira potrebo po spregledu izobrazbe v nekaterih primerih nereguliranih poklicev; podpira predlog dodatkov za prepovedi in omejitve, ki so ga pripravili v Policijskem sindikatu Slovenije.

Glavni odbor se je na avgustovski seji seznanil tudi s potekom zadnjih dveh sej pogajalske komisije ter z okoliščinami, ki so privedle do prekinitve pogajanj. Na prvi seji pogajalske komisije po počitnicah, dne 21. 8. 2023, je vladna stran glede na obseg škode po poplavah predlagala, da se začetek implementacije prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij v osnovnih plačah zamakne za eno leto, na 1. 1. 2025, pri čemer naj se časovnica pogajanj za sklenitev dogovora ne bi spremenila in naj bi se vsa pogajanja zaključila do konca septembra oziroma najkasneje do sredine oktobra. Sindikalna stran je v odgovoru izpostavila, da sindikalno članstvo ne bo nasprotovalo pomoči, vendar pa pričakuje ukrepe vlade, ki bodo zagotovili, da bodo bremena v družbi porazdeljena enakopravno in pravično. Posebej je poudarila, da znotraj javnega sektorja ne sme biti nikakršnih izjem in da nobena od skupin ne sme biti deležna privilegijev. Pri tem je izpostavila položaj najnižje plačanih javnih uslužbencev v spodnji tretjini plačne lestvice, na katere bo imel zamik implementacije znaten vpliv ter izrazila pričakovanje, da bo prišlo do poračuna regresa za letni dopust kot je bilo to dogovorjeno za lansko leto. Na seji pogajalske komisije dne 28. 8. 2023 je sindikalna stran v zvezi s predlogom Dogovora o časovni dinamiki nadaljevanja pogajanj in implementaciji prenove plačnega sistema ter odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, ki ji ga je posredovala vladna stran, pojasnila, da se s predlaganim zamikom implementacije načelno strinja, ob tem pa poudarila, da se ne more vnaprej zavezati k odložitvi glede odloga implementacije dokler ne bo znana konkretna časovna dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, dokler ne bo dogovorjena nova vsebina zakona, ki bo urejal sistema plač v javnem sektorju vsebina kolektivne pogodbe za javni sektor. Vladna stran pa je sindikalno stran pozvala, da se nedvoumno izjasni, ali se strinja z zamikom implementacije prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij v osnovnih plačah na 1. 1. 2025 ter zaključkom pogajanj do 15. 10. 2023, ter pri tem poudarila, da ne more nadaljevati pogajanj, če ne bo jasne zaveze, da vlada v mesecu oktobru oziroma novembru ali v letu 2024 ne bo soočena z zahtevami po povišanjih plač v javnem sektorju. Sindikalna stran je odgovorila, da iz zapisnika pogajanj centralne pogajalske komisije z dne 21. 8. 2023 ne izhaja, da bi morali podpisati s strani vladne strani predlagani dogovor. Povedala je, da se bo do časovnice opredelila, ko bo znana odprava nesorazmerij in dinamika njene implementacije, do takrat dogovora ne more skleniti. Ob tem je ponovno izpostavila, da predlog dogovora ne naslavlja položaja javnih uslužbencev, katerih delovna mesta se nahajajo v spodnji tretjini plačne lestvice oziroma prejemajo minimalno plačo. Vladna stran je podano sindikalno stališče ocenila kot nedopustno pogojevanje in sporočila, da trenutno ne vidi možnosti za nadaljevanje pogajanj.

Glavni odbor se je na novembrski seji, dne 16. 11. 2023, seznanil z okoliščinami ponovne prekinitve pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Iz predstavitve je bilo razvidno, da je bila za zadnjo prekinitev pogajanj o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi plačnih nesorazmerij odgovorna vladna stran, saj kljub obljubi, ki jo je dala na seji pogajalske komisije, dne 9. 10. 2023, da bo posredovala odgovor na zahtevo sindikalne strani po črtanju 65. člen ZIPRS2425, s katerim je vlada z zakonsko prepovedjo izločila vprašanje usklajevanja vrednosti plačnih razredov iz pogajanj, tega ni storila. S tem v zvezi je glavni odbor sprejel sklep, da se bo SI-JUS vključil v izvedbo stavkovnih aktivnosti v okviru KSJS, v kolikor bo Državni zbor kljub vsemu potrdil 65. člen ZIPRS.

V nadaljevanju novembrske seje je glavni odbor podprl stališča KSJS do vladnega predloga prehoda na nov plačni sistem in odprave plačnih nesorazmerij. Osnovno stališče KSJS je bilo, da vladni predlog nesorazmerij v osnovnih plačah dejansko ne odpravlja, ampak preko pavšalnih, pasovnih dvigov prenaša neustrezna razmerja v nov sistem. KSJS je zavrnila tudi zamrznitev usklajevanja vrednosti plačnih razredov do 1. 1. 2028, kot jo je predlaga vlada, in postavila zahtevo, da se uskladitev vrednosti plačnih razredov izvede že v letu 2024, ter da se odprava plačnih nesorazmerij realizira do sredine leta 2026, še v mandatu sedanje vlade. KSJS je tudi vztrajala, da se odprava nesorazmerij izpelje v okviru plačnih stebrov, torej v okviru ustreznih kolektivnih pogodb. Poleg tega je KSJS izrazila pričakovanje, da se bodo vsako leto med 1. februarjem in 1. aprilom izvajala pogajanja o višini uskladitve plačne lestvice, ter da se bo v primeru, če dogovor ne bo dosežen, izvedla uskladitev v višini 85 % rasti življenjskih stroškov. Poleg tega je je glavni odbor podprl stališča KSJS do ključnih odprtih vprašanj predloga Zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja, in sicer, da se: vztraja na vsakoletnem usklajevanju vrednosti plačnih razredov plačne lestvice - če dogovora ni se vrednost plačnih razredov uskladi za 85 % inflacije; ne pristaja na črtanje državnega pravniškega izpita (PDI) in specializacije v zdravstvu v okviru VIII. tarifnega razreda; vztraja, da se med kriterije za določitev najnižjega izhodiščnega plačnega razreda za posamezen tarifni razred doda prepovedi in omejitve; zahteva izenačitev pogojev za določitev višjega plačnega razreda ob zaposlitvi za javne uslužbence, ki opravljajo delo na delovnih mestih z nazivi, saj na tej podlagi ne morejo pridobiti do 10 plačnih razredov; zavzema, da bi za pospešeno napredovanje veljala višja kvota (10 %); predlaga uveljavitev dodatne 30 % delovne uspešnosti iz naslova projektnega dela; predlaga uvedbo novih dodatkov (dodatka za deficitarnost, dodatka za PDI in dodatkov za prepovedi in omejitve); ne pristaja na primerljivost uvrščanja delovnih mest v plačne razrede le znotraj posameznega plačnega stebra, temveč vztraja na primerljivosti na ravni celotnega javnega sektorja; vztraja, da mora predlog novega kvoruma za sklenitev in spremembo KPJS pripraviti vladna stran, kot predlagateljica zakona.

Na decembrski seji, dne 14. 12. 2023, se je glavni odbor uvodoma seznanil z aktivnostmi KSJS (novinarska konferenca – grožnja z izvedbo splošne stavke), ki so privedle do umika 65. člena iz ZIPRS, s čimer je bil izpolnjen pogoj KSJS za nadaljevanje pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravo plačnih nesorazmerij. V nadaljevanju se je GO seznanil s potekom pogajanj za uskladitev vrednosti plačnih razredov plačne lestvice v letu 2024 (dve seji pogajalske komisije 4. in 11. 12. 2023) in podprl predstavljena pogajalska izhodišča KSJS. Na pogajanjih je bilo doseženo, da je vladna stran odstopila od tega, da bi se kot enega od elementov za usklajevanje vrednosti plačnih razredov štelo tudi avtonomno rast plač v višini 1,7 %, ki bi se jo odštevalo od stopnje inflacije, za katero naj bi se uskladile vrednosti plačnih razredov. Predloga obeh pogajalskih strani pa še zdaleč nista bila usklajena. Predlog sindikalne strani je bil uskladitev plačnih razredov v višini 85 % inflacije, od 1. maja 2024 dalje, predlog vladne strani pa je bil uskladitev plačnih razredov v višini 65 % inflacije, od 1. julija 2024 dalje.

 

Pogoji dela, socialna varnost, izobraževanje in usposabljanje

V programskih usmeritvah SI-JUS za mandatno obdobje 2020 – 2024 in v letnem delovnem načrtu za leto 2023 je predvidena skrb za pogoje dela, socialno varnost, izobraževanje in usposabljanje članstva. GO SI-JUS je zato tudi v letu 2023 namenjal posebno pozornost spremljanju spoštovanja delovnopravne zakonodaje, izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, urejanju kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev ter predlaganim spremembam zdravstvene zakonodaje.

Glavni odbor se je na januarski seji seznanil s potekom usklajevanja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in podprl skupne pripombe sindikalnih central. V predstavitvi je bilo izpostavljeno, da do pravih usklajevanj o predlogu novele ZDR-1 sploh še ni prišlo, ker delodajalci na MDDSZ niso posredovali svojih pisnih pripomb, poleg tega pa se niso udeležili niti sestanka pogajalske skupine. Ker so predstavniki sindikalnih central ocenili, da delodajalci predlaganim spremembam ZDR-1 nasprotujejo, so se dogovorili, da bodo vztrajali predvsem na nadgradnji varstva delavskih predstavnikov in dograditvi postopka v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Na januarski seji se je glavni odbor seznanil tudi s spremembami in dopolnitvami Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Vse spremembe in dopolnitve uredbe so bile usklajene na ravni pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta in so v korist zaposlenih, saj so se z njimi zvišali zneski povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, do katerih se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer za: dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji; terenski dodatek; nadomestila za ločeno življenje; jubilejne nagrade; odpravnine ob upokojitvi; solidarnostne pomoči; plačila vajencem, dijakom in študentom.

Na aprilski seji se je glavni odbor seznanil s predlogom Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in predlogom Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter podprl predstavljena stališča KSJS o navedenih predlogih zakonov.

V zvezi s predlogom Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu je glavni odbor soglašal s stališčem, da digitalno zbiranje, obdelava in uporaba podatkov ne sme zmanjšati stopnje varovanja osebnih podatkov ali dostopnosti do zdravstvenih storitev ali do zdravstvenih izvajalcev za tiste družbene skupine, ki iz različnih razlogov niso vešče digitalnega poslovanja. Kot spornega je označil predlog, da bi za izvajanje javne službe digitalizacije v zdravstvu skrbelo javno gospodarsko podjetje, v skladu s predpisi s področja gospodarskega prava ter načeli korporativnega upravljanja, saj ne gre za opravljanje gospodarske dejavnosti na trgu, temveč za izvajanje javne službe digitalizacije v zdravstvu, za katero so v celoti predvidena javna sredstva. Sporno mu je bilo tudi, da zakon ne predvideva poenotenja vseh informacijskih sistemov, ki jih danes uporabljajo (in tudi sami zagotavljajo) posamezni izvajalci v zdravstvu, saj to pomeni, da bodo le-ti morali še naprej vzdrževati lastne informacijske sisteme.

V zvezi s predlogom Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je glavni odbor podprl ohranitev avtonomije ZZZS in za nesprejemljivo označil, da bi vlada oz. Ministrstvo za zdravje s tem predlogom zakona pridobilo (subsidiarno) pravico do sprejemanja aktov ZZZS, odločanja o pravicah zavarovank in zavarovancev in posega v zbrana sredstva. Veliko večino prihodkov ZZZS predstavljajo namreč vplačani prispevki zavarovank in zavarovancev ter delodajalskih organizacij, zato morajo biti zavarovanke in zavarovanci ter ostali vplačniki v ustreznih deležih zastopani v organih ZZZS ter imeti večinsko vlogo pri odločanju.

Glavni odbor se je na aprilski seji seznanil tudi s predlogom Zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zavodih in podprl predstavljena stališča KSJS in ostalih sindikalnih central. Soglašal je z oceno, da želi Vlada RS z navedenim predlogom zakona obiti in zmanjšati vpliv svetov zavodov ter si sama vzeti moč za razreševanje direktorjev, kar bi vsakokratni oblasti omogočilo nastavljanje lastnih ljudi na čelo javnih zavodov. Zato je glavni odbor podprl stališče KSJS in ostalih sindikalnih central, ki so nasprotovale tako postopku sprejemanja zakona kot njegovi vsebini ter pozivale Vlado RS, da omenjen zakon umakne iz zakonodajnega postopka.

Poleg tega je glavni odbor na aprilski seji podprl predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter podprl stališče KSJS, da naj bo višina prispevka v bližnji prihodnosti oblikovana tako, da bo odvisna o razpoložljivega dohodka posameznice oziroma posameznika ter da naj bo del sredstev namenjen tudi dolgotrajni oskrbi.

Na avgustovski seji se je glavni odbor seznanil s ključnimi elementi vladnega predloga novele Zakona o javnih uslužbencih, ki so: vzpostavitev Centra za upravljanje s kadri; prenova selekcijskih postopkov oziroma postopkov zaposlovanja; oživitev štipendijske politike; vzpostavitev enotne komisije za pritožbe za organe državne uprave in druge državne organe ter uprave lokalnih skupnosti; ponovna uvedba strokovnega izpita iz javne uprave; obvezno obdobno usposabljanje javnih uslužbencev; ukinitev volonterskega pripravništva; vzpostavitev pravne podlage za premestitev strokovno-tehničnih uslužbencev na uradniška delovna mesta brez predhodne izvedbe javnega natečaja. Poleg tega predlog novele zakona predvideva tudi prenovo kariernega sistema, na način, da bi dosedanje uradniške nazive nadomestila uradniška delovna mesta ter prenehanje delovnega razmerja javnega uslužbenca ob izpolnitvi polnih pogojev za upokojitev (40 let pokojninske dobe in 65 let starosti), čemur je KSJS nasprotuje, saj je kontradiktorno z vladnimi prizadevanji za podaljševanje delovne aktivnosti.

Glavni odbor se je na novembrski seji seznanil z bistvenimi spremembami, ki jih prinaša novela Zakona o delovnih razmerjih, in sicer: učinkovitejšo pravno varnost delavskih predstavnikov in sindikalnih zaupnikov (zadržanje učinkovanja morebitne odpovedi o zaposlitvi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev); pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo (delodajalec se bo moral na zahtevo delavca, ki mu bo podal opozorilo pred odpovedjo, izjaviti o očitanih kršitvah.; na zagovor o okoliščinah kršitev bo lahko na željo zaposlenega vključen tudi predstavnik delavcev ali druga oseba); pravico do odklopa (možnost delavca, da ga delodajalec ne more poklicati v popoldanskem času oziroma v času tedenskega počitka, konca tedna ali dopusta); pet dni neplačanega dopusta v primeru oskrbe oziroma nege družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu in ki potrebuje podporo iz zdravstvenih razlogov; možnost dela s krajšim delovnim časom za oskrbnike družinskih članov ali oseb, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu; možnost, da delavec od delodajalca zahteva bolj predvidljivo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar bo ta na voljo; obveznost delodajalca, da delavcu po novem v pisni obliki zagotoviti informacije, ki se nanašajo na sklenjeno delovno razmerje; petdnevni plačani dopust in možnost krajšega delovnega časa za žrtve družinskega nasilja; višje nadomestilo za agencijske delavce, ko so na čakanju na delo, in sicer namesto sedanjih 70 odstotkov minimalne plače bodo upravičeni do 80 odstotkov osnovne plače.

Poleg tega se je glavni odbor na novembrski seji seznanil s skupnimi stališči sindikalnih central za začetek socialnega dialoga o Osnutku izhodišč za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sindikalne centrale so ocenile, da so pripravljena izhodišča primerna podlaga za pričetek pogajanj, ob tem pa opozorile, da še niso bila potrjena na Vladi RS. Izrazile so tudi pričakovanje, da bodo pred začetkom pogajanj pripravljeni podatki o strukturi generacij, ki se bodo upokojevale v prvem desetletju po uveljavitvi predlaganih sprememb, ter o skupnem učinku na višino pokojnin na podlagi podaljšanja referenčnega obdobja za pokojninsko osnovo, zvišanja odmernega odstotka, prehoda na bruto pokojnine in formule za usklajevanje pokojnin.

Na decembrski seji se je glavni odbor seznanil z aktivnostmi KSJS za ohranitev nekaterih ključnih pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja v postopku sprejemanja interventnega zakona v zdravstvu. KSJS se je na predlog interventnega zakona v zdravstvu odzvala s sporočilom za javnost, v katerem je izpostavila, da se predlagane zakonske rešitve niso sprejemale v socialnem dialogu in opozorila na nesprejemljivost nekaterih zakonskih rešitev (predvsem 45. člena in z njim povezane člene). Poleg tega je KSJS podprla amandmaje k predlogu zakona, ki so jih pripravili v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije (iz KSJS) in so jih kasneje v veliki meri prevzele koalicijske stranke, tako da so bile ključne sporne določbe, s katerimi so se zniževale nekatere pomembnejše pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja, med drugim tudi nadomestilo za bolniško odsotnost z dela, iz zakona vendarle črtane.

 

Pravno varstvo pravic članov

V letu 2023 je GO SI-JUS v skladu s Pravilnikom o pravni pomoči nudil pravne nasvete in pravno pomoč članom. Pravna svetovalka in svetovalec SI-JUS sta pripravljala pravna mnenja, ki so bila posredovana članom ali vodstvom javnih zavodov oz. delodajalcem, v nekaterih primerih pa sta prizadetim članom svetovala tudi po telefonu ali na osebnem razgovoru.

Pisna pravna mnenja sta pravna svetovalca SI-JUS pripravila v zvezi z zadevami, ki so jih posredovali: Alenka Kozorog (KŠTM Sevnica) – varstvo starejših delavcev, preklic odobrenega dopusta; Janja Štorgelj (SPIRIT Slovenja) – prepoved diskriminacije; Alenka Kozorog (KŠTM Sevnica) – razporeditev delovnega časa; Alenka Kozorog (KŠTM Sevnica) – izplačilo nadurnega dela - dogovor o poračunu; Nada Nedeljko (ZRSŠ) – uveljavitev pravice do starostne upokojitve in postopek ob upokojitvi; Alenka Kozorog (KŠTM Sevnica) – možnosti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, regres za malico; Maja Mihelič (JŠRIPSRS) – pooblastilo za vodenje, položajni dodatek; Maja Mihelič (JŠRIPSRS) – povečan obseg dela, Maja Mihelič (JŠRIPSRS) – časovne omejitve nadurnega dela, pravica do plačila nadurnega dela; Branko Čumurdžić (JZ Rdeča dvorana ŠRZ) – izmenski dodatek; Tanja Mlakar (STO) – režim izrabe ur za sindikalno delo; Alenka Kozorog (KŠTM Sevnica) – razpored dela – razgovor z direktorico; Tanja Mlakar (STO) – službena pot v tujino – delovni čas.

 

Organizacijski vidik in solidarnost

Za doseganje skupnih ciljev javnih uslužbencev SI-JUS že 16 let, vse od svoje ustanovitve, deluje v okviru Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije ter aktivno sodeluje pri načrtovanju in izvedbi njenih aktivnosti. Zavzema se za ohranitev javnega sektorja in po svojih močeh prispeva k razvoju vsem dostopnih javnih storitev.

Na marčni seji (14. 3. 2023) je GO sprejel Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2022, potrdil Pregled realizacije Finančnega načrta SI-JUS za leto 2022, sprejel Poročilo o finančno-materialnem poslovanju v letu 2022 in Finančni načrt SI-JUS za leto 2023 ter Načrt dela SI-JUS za leto 2023.

SI-JUS je z individualnimi pristopi tekom leta 2023 pridobil nekaj novih članov, ker pa se je število članov po drugi strani tudi zmanjševalo, predvsem zaradi upokojitev, se število članstvo ni bistveno spremenilo.

 

Zaključek

SI-JUS je v letu 2023, v skladu s svojimi programskimi usmeritvami in letnim delovnim načrtom, enakopravno sodeloval na vseh pogajanjih in usklajevanjih, ki so zadevala plačni sistem, delovne razmere in socialni položaj javnih uslužbencev. Aktivno je spremljal delovni, materialni in socialni položaj svojih članov, zagotavljal njihovo pravno varstvo ter se odzival na aktualne probleme in vprašanja, povezana z razvojem celotnega javnega sektorja.

Vodstvo SI-JUS je sindikalne zaupnike v zavodih, javnih agencijah in javnih skladih ter drugih organizacijah javnega sektorja redno obveščalo o vseh za članstvo pomembnih vprašanjih. Obvestila so bila posredovana neposredno sindikalnim zaupnikom ali pa preko spletne strani SI-JUS. Obveščanje o skupnih aktivnostih sindikatov članov KSJS pa je potekalo tudi preko obvestil za javnost in na spletni strani KSJS.

 

Bojan Hribar,

glavni tajnik

 

Opomba:

Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2023 je bilo sprejeto na 102. redni seji GO SI-JUS, 27. 3. 2024, v Ljubljani.