Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2022
Uvod
Delovanje Sindikata javnih uslužbencev Slovenije (SI-JUS) v letu 2022 je temeljilo na letnem delovnem načrtu SI-JUS za leto 2022, ki ga je sprejel Glavni odbor SI-JUS na 88./13. redni seji 24. 2. 2022. Podlaga za aktivnosti pa so bile predvsem naloge in aktivnosti iz programskih usmeritev za mandatno obdobje 2020 – 2024, ki so bile je sprejete na 4. skupščini SI-JUS.
SI-JUS je tudi v letu 2022 deloval v okviru Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), v okviru katere je pridobil reprezentativnost na državni ravni za dejavnost 084.120: Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti.
V dobršnem delu leta 2022 smo se tako v SI-JUS kot družba v celoti še vedno soočali z zniževanjem standardov pravne države, z degradacijo socialnega dialoga, s pritiski na javne medije (STA, RTV Slovenija), s pritiski na neodvisnost pravosodja in političnim podrejanjem policije.
Eden od pomembnejših dogodkov v letu 2022 je bil za SI-JUS nedvomno 6. kongres KSJS, ki je potekal 7. aprila 2022, na katerem so sodelovali tudi delegati SI-JUS ter sprejeli poročilo o delovanju v preteklem mandatnem obdobju, spremembe in dopolnitve statuta, programske usmeritve za prihodnje štiriletno obdobje, dve resoluciji: Nič o plačah v javnem sektorju brez KSJS in Za obnovitev enakopravnega dialoga socialnih partnerjev ter za predsednika KSJS ponovno izvolili Branimirja Štruklja.
Na delovanje SI-JUS v letu 2022 so nedvomno vplivale tudi trojne volitve in glasovanje na treh zakonodajnih referendumih. Najpomembnejše so bile zagotovo državnozborske volitve, ki so bile 24. aprila 2022, na katerih je slavila novoustanovljena stranka Gibanje Svoboda. 15. vlada Republike Slovenije, ki jo je sestavil mandatar Robert Golob, je mandat nastopila s potrditvijo v državnem zboru, 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice ruske invazije na Ukrajino. Jeseni so bile predsedniške volitve (prvi krog 23. oktobra, drugi krog 13. novembra 2022), na katerih smo dobili prvo predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar. Predsedniškim volitvam je 20. novembra sledil prvi krog lokalnih volitev, teden dni kasneje pa je potekalo glasovanje na treh zakonodajnih referendumih, in sicer o noveli Zakona o vladi, noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija, na katerem se je večina volivk in volivcev opredelila za uveljavitev vseh treh zakonov.
Glavni odbor SI-JUS se je v letu 2022 sestal na sedmih rednih in eni korespondenčni seji. Predsednica in glavni tajnik SI-JUS sta se redno udeleževala sestankov pogajalske skupine KSJS ter sodelovala na sejah centralne pogajalske komisije, na katerih so potekala pogajanja med Vlado RS in obema sindikalnima pogajalskima skupinama. Predsednica SI-JUS in glavni tajnik sta redno sodelovala tudi na sejah predsedstva KSJS, na katerih sta sporočala stališča in zahteve glavnega odbora.
V letu 2022 se je na 14. sestanku, dne 24. 02. 20221, sestal Nadzorni odbor, pregledal finančno-materialno poslovanje v preteklem letu in o ugotovitvah poročal Glavnemu odboru.
Aktivnosti Glavnega odbora SI-JUS v letu 2022 so obsegale:
Sodelovanje v odločanju in socialni dialog
GO SI-JUS se je tudi v letu 2022 vključeval v socialni dialog, ki je potekal z Vlado RS kot neposrednim ali posrednim delodajalcem in financerjem v organizacijah, kjer je prisotno članstvo SI-JUS. Socialni dialog o vprašanjih pomembnih za članstvo je potekal na državni ravni v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v katerem sta sodelovala Branimir Štrukelj, predsednik KSJS in Bojan Hribar, generalni sekretar KSJS in glavni tajnik SI-JUS.
ESS je začel julija 2022, po več kot enoletni prekinitvi, ki je bila posledica sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS s strani prejšnje vlade, ponovno normalno delovati. Od julija do decembra 2022 se je sestal na petih rednih in treh izrednih sejah, sklicani pa sta bili tudi dve dopisni seji.
Na 339. seji ESS, 15. julija 2022, je bila uvodna točka namenjena predstavitvi dela Vlade RS in pričakovanj socialnih partnerjev v mandatu 2022-2026. Predsednik Vlade RS je poudaril pomen odprtega dialoga v okviru ESS ter predstavil začetno obdobje delovanja vlade. Navedel je, da so trenutno primorani kršiti Pravila o delovanju ESS, saj v državnem zboru potekajo le izredne seje, zakoni, ki pa so jih uspeli sprejeti, so bili obravnavani po nujnem postopku. Opozoril je, da je pri ukrepih za blažitev draginje potrebno hitro delovanje, zato predlogov ne bodo mogli obravnavati po redni proceduri. Glede programa vlade je izpostavil dva cilja. Prvi cilj je povezan z inflacijo, pri kateri naj bi bilo v mesecu oktobru vidno, koliko so pri svojih ukrepih uspešni. Drugi cilj je stabilizacija zdravstva, v povezavi s katero je omenil dva zakona, povezana s covidom in čakalnimi vrstami. Izpostavil je tudi načrt za okrevanje in odpornost ter napovedal ki ga bodo poskušali prenoviti, saj bo to temelj za investicije. Predsednik KSJS je v razpravi pozdravil spremembo kulture odnosov med člani ESS ter pozval vlado, da se opredeli do sindikalnega predloga dogovora o obuditvi socialnega dialoga ter ob tem izrazil nezadovoljstvo nad vnaprej napovedanimi kršitvami Pravil delovanja ESS. Poudari je, da bi vlada pri interventnem zakonu na zdravstvenem področju lahko povabila sindikate in delodajalce na pogovor in jim pojasnila, zakaj se ji mudi. Vlado je tudi pozval, da naj zavzame afirmativni odnos do javnega sektorja. V nadaljevanju je ESS sprejel sklep, da bo predsedovanje ESS za 6 mesecev prevzel predsednik KSJS Branimir Štrukelj. Sprejet je bil tudi sklep, da se ustanovi Pogajalsko skupino ESS za pripravo sprememb Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Pri obravnavi Predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema je podpredsednica KSJS opozorila, da je bilo zdravstvo tudi zaradi protikoronskih paketov zlorabljeno, zato je v tako slabi kondiciji, da nima energije za stresni test. Izrazila je željo, da do eksperimentov v zakonodaji ne bi več prihajalo, da bi bilo več sodelovanja, več socialnega dialoga, zato da bi bile rešitve sprejete v skladu s pravnim redom. Izpostavila je, da je predlog zakona v določenem delu preveč nedorečen, saj urejanje preveč prepušča podzakonskim predpisom. Opozorila je tudi, da se z zakonom posega v več sistemskih zakonov ter da ukrepi v zakonu niso zgolj začasne, temveč trajne narave. Izrazila je željo po sodelovanje pri iskanju nadaljnjih rešitev, s ciljem zagotovitve stabilnosti javnega zdravstvenega sistema. Po razpravi je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu ter sprejel poročilo Pogajalske skupine ESS za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa. ESS je sprejel tudi sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga sprememb Pravil o delovanju ESS v vsebini, ki je opredeljena v predlogu Dogovora o obuditvi socialnega dialoga.
Na izredni seji, 26. avgusta 2022, je ESS uvodoma obravnaval Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokega dviga cen električne energije in zemeljskega plina. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo se je pri predstavitvi zakona, s katerim naslavljajo visok dvig cen električne energije in zemeljskega plina opravičil, ker so zaradi potrebnega hitrega odziva na visoke cene električne energije in zemeljskega plina vsebino zakona oblikovali brez sindikalne strani, ki pa naj bi imela priložnost sodelovati pri nadaljnjem usklajevanju. V razpravi je sindikalna stran izpostavila, da želi biti enakopravno vključena v pripravo zakona ter opozorila, da podjetja, v času, ko prejemajo javna sredstva iz tega naslova, ne bi smela začeti s postopkom odpovedi pogodb o zaposlitvi zaposlenih. V nadaljevanju se je ESS seznanil z vsebino Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki jo je predstavil minister za delo. V predstavitvi je navedel, da so si pri zakonu, ki je namenjen pomoči gospodinjstvom v stiski, pomagali s sistem obstoječih socialnih pomoči, pri čemer so cenzusi različni glede na sestavo gospodinjstva, število otrok itd. Napovedal je, da bodo informacije o tem predstavili v obliki spletnega kalkulatorja, kjer bo lahko vsak dobil informativni izračun, ali je upravičen do pomoči in se na podlagi tega izračuna obrnil na center za socialno delo. Sindikalna stran je v razpravi podprla zakon, pri tem pa opozorila, da zakon ne naslavlja skupine revno zaposlenih, tako da zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo in se komaj prebijajo skozi življenje, ne bodo upravičeni do te pomoči. ESS je obravnaval tudi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Minister za delo je pojasnil, da s tem zakonom prenašajo evropsko direktivo, novela pa ureja očetovski in starševski dopust, krajši delovni čas zaradi starševstva ter delno plačilo za izgubljeni dohodek. Sindikalna stran je v razpravi podprla novelo zakona ter poudarila, da je področje urejenosti starševskega varstva in družinskih prejemkov v Sloveniji v veliki meri primer dobre prakse na ravni evropske unije, zlasti z vidika deleža polno zaposlenih žensk z otroki, kjer smo najboljši v Evropi, in z vidika zagotavljanja storitev, ki so ključne za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Poleg tega je ESS na predlog sindikatov obravnaval sklep Vlade RS o ugotovitvi obstoja resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema. V razpravi je sindikalna stran opozorila, da je vlada dan pred sejo ESS na podlagi interventnega zakona sprejela tudi uredbo o določitvi programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je precedens glede na dosedanjo prakso sprejemanja splošnega dogovora. Po razpravi je bil sprejet sklep, da Ministrstvo za zdravje pripravi delovno gradivo in skliče sejo strokovnega odbora ESS. V nadaljevanju se je ESS seznanil še s prvim poročilom Strokovnega odbora za finance in gospodarstvo za obravnavo novele Zakona o dohodnini, novele Zakona o trošarinah, novele Zakona o davčnem postopku in novele Zakona o finančni upravi ter s prvim poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo sprememb Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Na dnevnem redu dopisne seje ESS, ki je potekala od 12. do 14. septembra 2022, sta bili mnenji MDDSZ k Predlogu zakona o praznikih in dela prostih dnevih Republiki Sloveniji (EPA 2470-VIII), ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet ter k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (EPA 2392-VIII), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina 5.000 volivk in volivcev. Medtem ko so sindikalne centrale predlagani mnenji MDDSZ podprle, delodajalske organizacije o prvem mnenju niso glasovale, obravnavi sprememb Zakona o delovnih razmerjih preko dopisne seje ESS pa nasprotovale, tako da se ESS o navedenih mnenjih ni opredelil.
Na 340. seji, ki je bila 23. septembra 2022, je ESS pri obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina pozval Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da naj dopolni besedilo zakona s predlogi socialnih partnerjev, ki so jih podali v razpravi. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil z rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in podal pozitivno mnenje k spremembam in dopolnitvam Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja. ESS se je seznanil tudi: s poročilom Komisije Vlade RS za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2021; z Letnim poročilom o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto 2021; s postopkom spremembe sporazumov o zaposlovanju s Srbijo in Bosno in Hercegovino; s poročilom Strokovnega odbora ESS za finance in gospodarstvo za obravnavo novele Zakona o dohodnini, novele Zakona o trošarinah, novele Zakona o davčnem postopku in novele Zakona o finančni upravi. Pri tem je ESS podprl novelo Zakona o trošarinah, novelo Zakona davčnem postopku in novelo Zakona o finančni upravi. Ob obravnavi poročila Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu je podpredsednica KSJS opozorila, da je v predlogu zakona tudi marsikaj, kar ne sodi v interventni zakon in nima prave zveze z epidemijo, ter da se glede nekaterih institutov dovoljuje urejanje s podzakonskimi akti, kot je na primer urejanje dodatkov. Po razpravi je ESS sklenil, da bo o interventnem zakonu odločal prihodnji teden na dopisni seji. ESS se je seznanil tudi s poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa in podprl predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. ESS je sprejel tudi sklepa o ustanovitvi dveh pogajalskih skupin, in sicer Pogajalske skupine ESS za pripravo novele Zakona o delovnih razmerjih in Pogajalske skupine ESS za pripravo novele Zakona o urejanju trga dela.
Na dopisni seji, ki je potekala od 4. do 6. oktobra 2022, je ESS odločal o poročilu Strokovnega odbora ESS za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu na temo Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic epidemije covid-19 na področju zdravstva. Predlagan je bil sklep o seznanitvi z navedenim poročilom, vendar so predlogu sklepa na delodajalski strani nasprotovali, predstavniki vladne strani so ga potrdili, predstavniki sindikalne strani pa se na glasovanje niso odzvali v številu, ki bi zagotavljalo sklepčnost. Posledično je bilo ugotovljeno, da je bila dopisna seja nesklepčna.
Na 341. seji, 14. oktobra 2022, je ESS podprl predlog Skupščine ZZZS o dopolnitvi 2. odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in sicer, da Zavod s finančnim načrtom del sredstev, zbranih s prispevkom za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, z javnim razpisom nameni za preventivne projektne programe ohranjanja poklicnega zdravja in promocijo zdravja na delovnem mestu, po skrajšanem postopku. Ob tem so socialni partnerji pozvali Vlado RS, da se do predlagane dopolnitve zakona opredeli v 14 dneh in skliče sestanek s socialnimi partnerji. V nadaljevanju seje se je ESS seznanil s Predlogom odloka o spremembah Odloka o okviru proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024, predlogom Sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023, Predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predlogom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024. ESS se je v nadaljevanju seznanil tudi s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu ter s Končnim poročilom o izvedeni raziskavi o minimalnih življenjskih stroških.
Na 342. seji, 11. novembra 2022, je ESS obravnaval Predlog Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. Sindikalna stran je v razpravi opozorila, da je za način uskladitve pokojnin izvedela iz medijev. Navedla je, da začasnemu povečanju pokojnin v višini 4,5 % sindikati ne nasprotujejo, pri tem pa poudarila, da mora biti v polni višini izvedena tudi redna uskladitev pokojnin. Pozdravila je sofinanciranje stroškov storitev izvajalcem institucionalnega varstva preko transferja iz državnega proračuna, saj je to edini način, da se draginja ne prevali na končne uporabnike. Ravno tako je pozdravila upoštevanje rasti stroškov dela ter izrazila pričakovanje, da bo povišanje teh plač financirano iz državnega proračuna. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS podpira Zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. ESS je v nadaljevanju obravnaval predlog Vlade o določitvi višine minimalne plače. Sindikalna stran je v razpravi izpostavila, da je treba najprej določiti višino minimalne plače po 3. členu Zakona o minimalni plači, v naslednjem koraku pa uskladiti znesek določene minimalne plače po 5. členu Zakona o minimalni plači. Iz statističnih podatkov je razvidno, da so se minimalni življenjski stroški bil v tem obdobju povečali za 9,2 %. V drugem koraku pa je potrebno določeno višino minimalne plače uskladiti še z rastjo cen življenjskih stroškov, za kar pa še nimamo točnega podatka. Sindikalna stran je poudarila, da bo vsako drugačno uskladitev minimalne plače štela za kršitev zakona. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da bo razpravo o tem nadaljeval na izredni seji 18.11.2022, na kateri bo hkrati obravnaval tudi izhodišča za določitev sheme pomoči za skrajšani delovni čas in čakanje na delo. Poleg tega se je ESS seznanil s Poročilom o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2021 in s Predlogom Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o trgovini.
Na izredni seji ESS, 18. novembra 2022, je minister, pristojen za delo, opravil posvetovanje s socialnimi partnerji glede določitve in uskladitve minimalne plače. Sindikalna stran je v razpravi vztrajala, da je potreben dvojni popravek minimalne plače – v letošnjem letu na podlagi 3. člena Zakona o minimalni plači, ki pomeni določitev nove minimalne plače glede na novo izračunane minimalne življenjske stroške; in uskladitev v mesecu januarju s stopnjo inflacije. Ponovila je, da je ta uskladitev nujna tudi zaradi rasti življenjskih stroškov ter predlagala, da bi bila prva stopnja uskladitve (določitev nove minimalne plače) potrebna po obeh odstavkih 3. člena Zakona o minimalni plači, najprej minimalna, nato pa še dodatna določitev višje višine, vsaj 25 % nad minimalnimi življenjskimi stroški, ki naj se opravi v letošnjem letu. Drugo uskladitev (z inflacijo) pa sindikalna stran pričakuje v mesecu januarju. Ocena sindikalne strani je bila, da bi morala nova minimalna plača v neto znesku v mesecu januarju znašati približno 900 evrov. Delodajalska stran pa je navedla, da podpirajo enkraten dvig minimalne plače v januarju 2023, in sicer s stopnjo medletne rasti cen življenjskih potrebščin, ki se določi v januarju 2023 ob upoštevanju veljavnega zakona o dohodnini. Poudarila je, da dvigu minimalne plače v letu 2022 odločno nasprotujejo. Minister za delo je napovedal, da se bo poskušal držati vsega, kar je bilo izraženo v razpravi. Navedel je, da je osnova za uskladitev ta, da se plača uskladi z zakonskim minimumom. Pri tem gre lahko za enkratni dvig v januarju 2023 z upoštevanjem obeh minimumov. Dejal je, da bo svojo odločitev sporočil decembra. V nadaljevanju je ESS obravnaval izhodišča za določitev shem za skrajšani delovni čas in čakanje na delo ter sprejel sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo zakona o shemi za skrajšani delovni čas in čakanje na delo.
Na 343. seji, 2. decembra 2022, je ESS obravnaval Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Sindikalna stran je v razpravi izpostavila, da je bila v usklajevanje besedila zakona vključena zgolj delodajalska stran, čeprav bodo imeli predvideni ukrepi na koncu posledice lahko tudi za zaposlene. Sindikalna stran je poudarila, da ukrepe za pomoč gospodarstvu podpira, kot nesprejemljivo pa je označila, da ukrepi ne vsebujejo nobenih pogojev, ki se tičejo ohranjanja delovnih mest. Opozorila je tudi, da v predlogu zakona ni nobenih omejitev, kar se tiče izplačevanja nagrad, poslovne uspešnosti poslovodstvom ter poudarila, da bi moral biti pogoj za podjetja, ki prejmejo pomoč, tudi zaveza, da imajo za določeno obdobje prepoved odpuščanja. Po razpravi je ESS pozval Vlado RS, da pri nadaljnjem oblikovanju besedila zakona v največji možni meri upošteva predloge, podane v razpravi ter da naj pripravi analizo proizvodnih in prodajnih cen električne energije v Republiki Sloveniji in oceno o tem, kje ostaja razlika med le-temi. V nadaljevanju je ESS ponovno pozval Vlado RS, da se opredeli do predloga skrajšanega postopka za dopolnitev 2. odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, socialna partnerja pa sta ponovno pozvala ministra za zdravje, da se udeleži seje skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Na izredni seji, 9. decembra 2022, se je ESS seznanil z Načrtom za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2023 in 2024 ter s Poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Ob tem je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Strokovnega odbora ESS za pripravo rešitev na področju ohranjanja konkurenčnosti na področju čezmejnega izvajanja storitev, katerega cilj je do konca leta 2022 oceniti podrobne učinke črtanja 2. odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter pripraviti analizo mehanizmov v konkurenčnih državah na področju napotovanja delavcev do konca meseca februarja 2023. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo strokovni odbor do konca meseca marca 2023 predlagal mednarodno primerljive ukrepe za ohranitev konkurenčnosti storitveno izvoznega dela slovenskega gospodarstva vključno s spremembami na davčnem področju, s ciljem da se uveljavijo s 1. 1. 2024. Socialni partnerji so ob pogoju, da se Predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev dopolni na način, da se deli zakona, vezani na črtanje 2. odstavka 144. člena, začnejo uporabljati s 1. 1. 2024, podali soglasje k Predlogu zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Poleg tega so socialni partnerji soglasno podprli spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja v obliki, kot so bile predlagane v Poročilu Pogajalske skupine za pripravo sprememb Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Sistem plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor
Glavni odbor SI-JUS je na januarski seji, dne 27.01.2022, obravnaval odgovor vladne pogajalske skupine na predloga sindikalnih pogajalskih skupin glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov, izhajajoč iz spodnje tretjine plačne lestvice, ter na predlog ureditve dela na domu v KPND. Vladna stran je sindikalna predloga označila za javno finančno povsem nevzdržna ter zapisala, da pogajanja na podlagi sindikalnih predlogov niso možna, ob tem pa zanemarila zavezo, ki jo je dala na zadnji seji pogajalske komisije, da bo kot odgovor na sindikalna predloga pripravila svoj proti predlog. Po razpravi je GO sprejel ugotovitveni sklep, da vlada z zavračanjem pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov krši Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021. Ob tem je GO podprl napovedane aktivnosti KSJS, da sindikalna stran, zaradi vladnega zavračanja pogajanj, v skladu s poslovnikom o vodenju pogajanj, sama skliče sejo pogajalske komisije, in da pričakovanja in zahteve sindikalne strani predstavi na skupni novinarski konferenci obeh sindikalnih pogajalskih skupin.
Pogajalska skupina KSJS, v kateri aktivno sodeluje tudi SI-JUS, in druga sindikalna pogajalska skupina sta 1. 2. 2022 na skupni novinarski konferenci predstavili pričakovanja in zahteve sindikatov javnega sektorja glede zvišanja plač ter se odzvali na enostranski dvig zdravniških plač. Ključne zahteve obeh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja so bile:
1. Dosledno spoštovanju zaveze po uskladitvi temeljnih vprašanj plačnega sistema in uslužbenske zakonodaje ter posledično zakonodajnih sprememb na tem področju s sindikati javnega sektorja, vključno s parcialnimi spremembami področnih zakonov, ki posegajo na področje plač v javnem sektorju.
2. Določitev avtomatičnega usklajevanja vrednosti plačnih razredov najmanj z inflacijo s prvo uskladitvijo s 1.4.2022, upoštevaje inflacijo v letu 2021.
3. Dvig vrednosti plačnih razredov na način, ki bo odpravil plačno uravnilovko v spodnjem delu plačne lestvice.
4. Dvig uvrstitev delovnih mest v javnem sektorju v višji plačni razred za enako število plačnih razredov, za kolikor se dvigujejo uvrstitve delovnih mest zdravnikov.
5. Odprava omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem.
6. Zagotovitev sredstev RTV in posrednim proračunskim uporabnikom za pokrivanje povišanih stroškov dela iz prejšnjih zahtev, vključno s poračunom sredstev, ki jih vlada ni zagotovila vsem posrednim proračunskim uporabnikom za povišanje stroškov dela iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz decembra 2018.
Pogajalska skupina KSJS se je 9. 2., 14. 2. in 17. 2. 2022 sestala na sestankih, na katerih je oblikovala skupna stališča KSJS glede nadaljevanja pogajanj, oblikovanje predloga stavkovnih zahtev, datuma in načina izvedbe Konference KSJS in o morebitni izvedbi splošne stavke javnega sektorja.
Na februarski seji, dne 24. 2. 2022, se je GO seznanil s potekom in okoliščinami pogajanj o zvišanju plač, spremembah plačne lestvice in usklajevanju vrednosti plačnih razredov ter podprl predlog stavkovnih zahtev KSJS.
Glavni odbor se je na aprilski seji, dne 5. 4. 2022, seznanil z ugotovitvami in s sklepi, sprejetimi na 1. konferenci KSJS, dne 3. 3. 2022. Konferenca KSJS je glede razmerij na področju plač v javnem sektorju in možnostjo razglasitve splošne stavke javnega sektorja sprejela naslednje ugotovitve: Vlada je s sklepanjem parcialnih dogovorov in sprejemanjem enostranskih odločitev glede plač v javnem sektorju, brez usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, povzročila resnično in pravo »razsutje« plačnega sistema v javnem sektorju; porušena so vsa razmerja med plačami, tako znotraj dejavnosti/plačnih skupin kot med primerljivimi delovnimi mesti v različnih dejavnostih/plačnih skupinah, kar pomeni, da notranje povezanosti med plačami ni več; Vlada krši dogovor s sindikati javnega sektorja iz junija 2021, saj vse do danes ni podala svojega predloga glede uskladitve vrednosti plačnih razredov in ureditve ustreznih razmerij v spodnji tretjini plačne lestvice, kjer se višina plač zaposlenih giblje pod ali okoli minimalne plače; Vlada krši zakone in kolektivne dogovore t. j. KPND, saj je onemogočila redno letno uskladitev premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in s tem povzročila težko materialno škodo vsem javnim uslužbencem in uslužbenkam; Vlada konstantno ignorira socialni dialog, s tem tudi ne spoštuje ustavno zaščitenih pravic delavk in delavcev, in tako ne izpolnjuje dogovorjenih zavez; obstoječi vladi se mandat izteka, pa vendar - do konstituiranja nove sestave Državnega zbora - ima ta vlada polna pooblastila ter dolžnost izpolnjevanja dogovorjenih zavez in zakonskih obveznosti, zato je njena ignoranca nedopustna. Konferenca KSJS je na Vlado naslovila naslednje zahteve: takojšnji dogovor o uskladitvi višine vrednosti plačnih razredov - najmanj z inflacijo, v skladu z Dogovorom o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18); takojšnje zvišanje plač vsem javnim uslužbencem glede na že dogovorjena zvišanja plač oziroma plačnih razredov posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju; takojšnje zvišanje plač v spodnji tretjini plačne lestvice, v skladu z Dogovorom o odpravi varčevalnih ukrepov (Uradni list RS, št. 88/21); izpolnitev nerealiziranih zavez vlade iz veljavnih dogovorov in stavkovnih sporazumov; takojšnja uskladitev premij dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence v višini, kot jo predvideva Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 115/05) ter poračun premij za nazaj, vključno z izpadlimi donosi pri vplačilih za leto 2022; dosledno spoštovanje zaveze iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18), da je o temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje (ZJU) in sistema plač v javnem sektorju (ZSPJS) potrebno soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade. Konferenca je sklenila, da bo KSJS pri navedenih zahtevah vztrajala vse do njihove izpolnitve in da bo k opredelitvi do zahtev pozvala vse politične stranke oziroma liste, ki bodo nastopile na državnozborskih volitvah 2022. Za realizacijo navedenih zahtev Konferenca KSJS v prihodnje ni izključila niti možnosti napovedi splošne stavke javnega sektorja.
Na majski seji, dne 17. 5. 2022, se je GO seznanil z opredelitvami političnih strank do zahtev KSJS, ki so bile 3. 3. 2022 sprejete na konferenci KSJS in naslovljene na Vlado in na 11 političnih strank, ki so kandidirale na državnozborskih volitvah in so jim raziskave javnega mnenja kazale možnost za uvrstitev v Državni zbor. Osredotočil se je predvsem na odgovore strank: Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, ki bodo tvorile novo koalicijo. Navedene stranke so v odgovorih na vprašanja KSJS podprle takojšnje sprejetje dogovora o uskladitvi višine vrednosti plačnih razredov najmanj z inflacijo in uskladitev premij dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, zadržane pa so bile do zvišanja plač vsem javnim uslužbencem glede na že dogovorjena zvišanja plač oziroma plačnih razredov posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju. Izpostavljeno je bilo stališče stranke Gibanje Svoboda, da je potrebno enotni plačni sistem temeljito prenoviti, tako da bo odražal specifike in zahtevnost dela posameznih plačnih skupin ter omogočal ustreznejše nagrajevanje boljšega dela.
Glavni odbor se je na julijski seji, dne 13. 7. 2022, seznanil s potekom pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov in poračunu regresa za letni dopust za leto 2022. Na uvodnem srečanju vladne pogajalske skupine in pogajalskih skupin reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki je bilo 20. 6. 2022, je sindikalna stran predstavila svojo oceno stanja na področju plač v javnem sektorju in pričakovanja glede izpolnjevanja zahtev po uskladitvi višine plačnih razredov in izpolnitvi nerealiziranih zavez vlade iz veljavnih dogovorov in stavkovnih sporazumov, ki so bila naslovljena že na prejšnjo vlado. Pogajalska skupina KSJS je uvodoma opozorila, da je plačni sistem porušen, ker je v zadnjem obdobju prihajalo do partikularnih dvigov uvrstitev v plačne razrede ter poudarila, da bo potrebno čimprej odpraviti nevzdržno kompresijo plač v spodnji tretjini plačne lestvice. V nadaljevanju pa je pogajalska skupina KSJS izpostavila, da pričakuje tako reševanje akutnih problemov (dvig vrednosti plačnih razredov, poračun regresa za letni dopust, spremembo obdavčitve stroškov prevoza na delo in regresa za prehrano, imenovanje vladnih predstavnikov članov odbora Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev, ureditev financiranja RTV) kot tudi sistemskih vprašanj (ohranitev enotnega plačnega sistema oz. ohranitev skupnih osnov in ureditev specifik v področji zakonodaji). Uvodnega srečanja vladne in sindikalnih pogajalskih skupin se je udeležil tudi predsednik vlade, ki je med drugim povedal, da se bo vladna stran šele po sprejemu rebalansa proračuna lahko pogovarjala o sprejemu ukrepov na področju plač v javnem sektorju, ki bodo imeli dolgotrajni finančni učinek. Glede neizpolnjenih stavkovnih zahtev je predsednik vlade predlagal, da se le te zamaknejo za pol leta, v povezavi s financiranjem RTV Slovenije pa je povedal, da bo ureditev njenega financiranja mogoča šele potem, ko se bo izvedla njena depolitizacija. Na naslednji seji pogajalske komisije, dne 4. 7. 2022, je vladna stran predstavila primerjalni pregled gibanja plač v javnem in zasebnem sektorju med Slovenijo in državami EU. V nadaljevanju je vladna stran svoj predlog o poračunu regresa za letni dopust za leto 2022, po katerem bi javnim uslužbencem z osnovno plačo do vključno 24. plačnega razreda pripadal regres v višini 1.400,00 EUR, medtem ko se vrednosti plačnih razredov letos ne bi uskladile. Sindikalna stran je navedeno vladno ponudbo zavrnila in izrazila pričakovanja, da bo vladna stran pripravila nova pogajalska izhodišča, ki bodo vsebovala tudi uskladitev vrednosti plačnih razredov.
Na septembrski seji, dne 21.9.2022, se je GO seznanil z dotedanjim potekom pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov in poračunu regresa za letni dopust za leto 2022. Pogajalski strani vlade in sindikatov javnega sektorja sta na seji pogajalske komisije 19. 9. 2022 uspeli uskladiti o vsebini dogovora, ki vključuje: 4,5 % uskladitev vrednosti plačnih razredov, s 1. oktobrom 2022; povišanje uvrstitve delovnih mest, nazivov in funkcij za en plačni razred, s 1. aprilom 2023; poračun regresa za letni dopust za javne uslužbence pri plači za oktober 2022, in sicer za uvrščene: do vključno 24. PR v višini 300,00 EUR, od 25. do 30. PR v višini 250,00 EUR, od 31. do 35. PR v višini 200,00 EUR, od 36. do 40. PR v višini 150,00 EUR, od 41. do 50. PR v višini 100,00 EUR; dvig regresa za prehrano med delom na 6,15 evra, s 1. septembrom 2022; zavezo, da bodo vzporedno z usklajevanjem sistemskih sprememb plačnega sistema potekala pogajanja o odpravi nesorazmerij v plačah, z namenom, da bo dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah, upoštevaje tudi spodnjo tretjino plačne lestvice, dosežen najpozneje do 30. 6. 2023. Glavni odbor je načelno podprl navedeni predlog dogovora, o katerem sta se uspeli uskladiti pogajalski strani vlade in sindikatov javnega sektorja, ter sklenil, da bo odločitev o pristopu SI-JUS k podpisu dogovora sprejel na korespondenčni seji, ko bo znana njegova dokončna vsebina ter pripravljeni aneksi h kolektivnim pogodbam, s katerimi se ureja njegova vsebina.
Glavni odbor je na korespondenčni seji, ki je potekala od 3.10. do 5.10.2022, sprejel sklep, da SI-JUS pristopi k podpisu Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 ter aneksov h kolektivnim pogodbam, s katerimi se ureja njegova vsebina. Ob tem je GO sprejel tudi sklep, da se glede podpisa dogovora, sprememb ZSPJS, KPJS in KPND ter KP dejavnosti/poklicev upošteva stališče pogajalske skupine KSJS.
Na decembrski seji, dne 15. 12. 2022, je GO obravnaval realizacijo Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Ugotovljeno je bilo, da kljub zavezi vladne in sindikalne stani, da bosta po sklenitvi Dogovora pričeli z usklajevanji o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja, do teh še ni prišlo, ker vladna stran še ni sprejela svojih pogajalskih izhodišč. V razpravi so člani GO podprli ključna stališča in ocene KSJS zvezi s prenovo plačnega sistema, in sicer: najprej se treba z Vlado uskladili glede samih izhodišč za prenovo plačnega sistema; vladno napovedovanje oblikovanja ločenih plačnih stebrov znotraj enotnega plačnega sistema predstavlja drastičen odstop od temeljnega načela plačnega sistema javnega sektorja "enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih"; za večjo variabilnosti plač je treba zagotoviti povečanja mase sredstev za redno delovno uspešnost, saj ne bomo pristali na to, da bi se sredstva za delovno uspešnost zagotavljala z zniževanjem sredstev pri drugih elementih plačnega sistema, na primer z znižanjem mase sredstev za napredovanje v plačne razrede; ostro bomo nasprotovala morebitnim vladnim predlogom, po katerih bi lahko predstojniki mimo kolektivnih pogodb sami določali nova delovna mesta in arbitrarno odločali o uvrščanju javnih uslužbencev v plačne razrede.
Pogoji dela, socialna varnost, izobraževanje in usposabljanje
V programskih usmeritvah SI-JUS za mandatno obdobje 2020 – 2024 in po letnem delovnem načrtu za leto 2022 je predvidena skrb za pogoje dela, socialno varnost, izobraževanje in usposabljanje članstva. GO SI-JUS je zato tudi v letu 2022 namenjal posebno pozornost spremljanju spoštovanja delovnopravne zakonodaje, izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, urejanju kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev ter predlaganim spremembam zdravstvene zakonodaje.
Glavni odbor se je na januarski seji seznanil z zahtevo za presojo ustavnosti 48. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – PKP10, ki so jo predsedniki petih sindikalnih central vložili na Ustavno sodišče, ter soglašal z njeno utemeljitvijo. Na spornost navedenega člena, ki zgolj za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v okviru sistema plač v javnem sektorju so sindikati opozarjali že tekom sprejemanja PKP10. Označili so ga za t.i. podtaknjenec, ki po vsebini nima nikakršne zveze z epidemijo COVID-19 in njenimi posledicami, na kar je opozarjala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Skupna ocena sindikalnih central je bila, da je sprejemanje takšnih vsebin v interventnem zakonu nesprejemljivo in diskriminatorno, hkrati pa pomeni tudi kršitev zavez iz stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja, skladno s katerimi bi morala vlada glede temeljnih vprašanj plačnega sistema pridobiti soglasje sindikatov javnega sektorja.
Na odločitev Ustavnega sodišča RS, o razveljavitvi 48. člena PKP10, se je 11. 4. 2022 z izjavo za javnost odzvala KSJS. V izjavi je poudarila, da je odločitev Ustavnega sodišča pričakovana in je posledica še ene izmed mnogih kršitev Ustave RS, ki si jih je privoščila takratna oblast v zadnjih dveh letih. Poleg tega je bilo v izjavi za javnost zapisano, da KSJS od prihodnje vlade pričakuje takojšnji začetek pogajanj o plačah v javnem sektorju, s ciljem vzpostavitve ustreznih razmerij med plačami – s poudarkom na spodnji tretjini plačne lestvice ter ponovno vzpostavitev delovanja Ekonomsko-socialnega sveta, na temelju enakopravnega dialoga socialnih partnerjev in vlade.
Na majski seji se je GO seznanil z načrtovanimi aktivnostmi KSJS v zvezi z obnovitvijo socialnega dialoga in delovanja ESS. Izpostavljen je bil sklep Predsedstva KSJS, da bo treba aktualizirati besedilo sindikalnega predloga dogovora o obuditvi socialnega dialoga, z dne 30. 8. 2021, in sicer z vsebino vezano na reformo zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dolgotrajno oskrbo, postopno skrajševanje delovnega časa in na zastopanost socialnih partnerjev v socialnem dialogu ter ga po uskladitvi z ostalimi sindikalnimi centralami poslati novi vladi. Glavni odbor se je seznanil tudi z okvirnim programom delavnice o žvižgačih in varnih načinih prijave sumov nepravilnosti, ki je organizirane Glavni odbor se je seznanil z okvirnim programom delavnice o žvižgačih in varnih načinih prijave sumov nepravilnosti, ki bo izvedena 24. 5. 2022 in je namenjena članom vseh sindikatov KSJS.
Glavni odbor se je na septembrski seji seznanil s potekom usklajevanja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter podprl dosežene kompromisne rešitve. Spremembe zakona vsebujejo: dopolnitev definicije delavca tako, da se kot delavec v smislu tega zakona šteje tudi delavec, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu; razjasnitev dileme glede roka za prijavo delavca v socialno zavarovanje, in sicer tako, da mora biti prijava delavca v socialno zavarovanje vložena najkasneje z dnem nastopa dela; širšo navedbo podatkov, ki jih je treba vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa, in sicer tako, da se v evidenco delovnega časa vpisuje tudi podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela, o času začetka in zaključka koriščenja odmora, o opravljenih urah v manj ugodnem delovnem času, izmensko delo, deljen delovni čas, ure opravljene v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter seštevek ur za daljše obdobje; obveznost delodajalca, da evidenco o izrabi delovnega časa hrani na sedežu oz. na kraju opravljanja dela; določitev sankcij za odgovorno osebo v primeru kršitve opustitve vodenja, hrambe ali posodabljanja evidenc. Usklajevanje o predlogu zakona, ki je potekalo v okviru Pogajalske skupine ESS za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa, se je končalo z doseženim kompromisom, in sicer tako glede možnosti vpogleda delavca v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj, kot glede obveznosti elektronskega vodenja evidenc. Dogovorjeno je bilo, da mora delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa elektronsko, v primeru: če mu je bila pravnomočno izrečena globa; če ima registrirano glavno dejavnost po SKD, ki je na seznamu dejavnosti, ki ga objavi Inšpektorat RS za delo; če mu je pisni predlog za elektronski način vodenja evidence podal sindikat, oziroma če sindikata pri delodajalcu ni organiziranega, pa svet delavcev. Glavni odbor se je seznanil tudi s potekom usklajevanja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini ter podprl predlagane spremembe. S spremembami zakona se: odpravlja postopno zviševanje splošne olajšave na 7.500 EUR, tako da bo ta znašala 5.000 EUR; zvišuje skupni dohodek, do katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšave, in sicer na 16.000 EUR; uvaja znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja v višini 1.000 EUR za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma v višini 500 EUR za zavezanca po dopolnjenem 26. letu starosti do dopolnjenega 29. leta starosti; zvišuje davčna stopnja v 5. dohodninskem razredu s sedanjih 45 % na 50 %. V sklepnem delu usklajevanj o predlogu zakona, ki je potekalo v okviru Strokovnega odbora ESS za finance in gospodarstvo, je bil dosežen dogovor, da se med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo šteje tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu, in sicer največ do višine 0,20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za vsak dan dela na domu. Poleg tega je bila dogovorjena tudi uskladitev olajšav, tako da se bo z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, ob upoštevanju ciljev ekonomske politike vlade in po prehodnem posvetu s socialnimi partnerji, določil koeficient, s katerim se bodo uskladili zneski olajšav, in sicer najmanj v višini 50 % rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za mesec junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem prejšnjega leta. Usklajene zneske olajšav določi minister, pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto.
Na decembrski seji se je GO seznanil s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o delovnih razmerjih in jih podprl. Ključni razlogi za spremembe in dopolnitve ZDR-1 so: implementacija Direktive 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih in Direktive 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev; dopolnitve ureditve opravljanja dela na domu; vključitev koalicijskih predlogov (ureditev možnosti za krajši delovni čas - do najmanj 30 ur, kot polni; agencijsko delo - dodatna omejitev števila agencijskih delavcev pri uporabniku, zvišanje nadomestila agencijskim delavcem med napotitvami; letno plačilo poslovne uspešnosti - t.i. božičnica; nadgradnja varstva delavskih predstavnikov; 1x mesečno obvezen tedenski počitek v trajanju 48ur). Za sindikalno stran je še posebej pomembna predlagana dograditev postopka v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z namenom zagotavljanja dodatne pravne varnosti delavca, in sicer tako, da se določi obveznost delodajalca, da delavcu v primeru podaje opozorila pred odpovedjo na njegovo zahtevo omogoči, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, o njih izjavi ter da se na predlog delavca izvede zagovor o okoliščinah kršitve in na predlog delavca vključi tudi predstavnika delavcev (sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik).
Glavni odbor se je seznanil tudi s potekom posvetovanj socialnih partnerjev glede določitve in uskladitve zneska minimalne plače. Vlada je pri pripravi svojega pogajalskega izhodišča izhajala iz Zakona o minimalni plači (ZMinP), po katerem se znesek minimalne plače izračuna kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 20 %, pri čemer se lahko minimalna plača upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti določi tudi v višjem znesku, a ta ne sme preseči seštevka zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 40 %. V skladu s 5. členom ZMinP se bruto znesek minimalne plače enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek SURS o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Vlada je upoštevala tudi nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je oktobra 2022 pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. V skladu z navedenimi izhodišči bo minister za delo konec januarja določil nov znesek minimalne plače.
Pravno varstvo pravic članov
V letu 2022 je GO SI-JUS v skladu s Pravilnikom o pravni pomoči nudil pravne nasvete in pravno pomoč članom. Pravna svetovalka in svetovalec SI-JUS sta pripravljala pravna mnenja, ki so bila posredovana članom ali vodstvom javnih zavodov oz. delodajalcem, v nekaterih primerih pa sta prizadetim članom svetovala tudi po telefonu ali na osebnem razgovoru.
Pisna pravna mnenja sta pravna svetovalca SI-JUS pripravila v zvezi z zadevami, ki so jih posredovali: Boštjan Lovka (SPIRIT Slovenija) – odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; Tanja Mlakar (STO) – brisanje presežnih ur, prenos presežnih ur, priznavanje ur na službeni poti v tujini; Zdenko Nemec (ARRS) – pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi; Alenka Kozorog (KŠTM Sevnica) – povečan obseg dela, razporeditev delovnega časa, izraba sorazmernega dela letnega dopusta; Rania Šraj Ayache (Agencija za energijo) – odrejanje drugega dela; Valerija Perger (ZRSŠ) – zakonitost nameravane odpovedi, pisno mnenje (nasprotovanje) sindikata nameravani odpovedi; Tanja Puš (JŠRIPSRS) – povečan obseg dela.
Organizacijski vidik in solidarnost
Za doseganje skupnih ciljev javnih uslužbencev SI-JUS že 15 let, vse od svoje ustanovitve, deluje v okviru Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije ter aktivno sodeluje pri načrtovanju in izvedbi njenih aktivnosti. Zavzema se za ohranitev javnega sektorja in po svojih močeh prispeva k razvoju vsem dostopnih javnih storitev.
GO je na januarski seji, v okviru priprav na 6. kongres KSJS, imenoval: Tanjo Popit in Almiro Dermastja za delegatki 6. kongresa KSJS; Tanjo Popit za kandidatko za članico Predsedstva KSJS; Suzano Kocijančič za kandidatko za članico Odbora za nadzor finančno-materialnega poslovanja KSJS; Boštjana Lovko za kandidata za člana Statutarne komisije KSJS; Tanjo Popit za kandidatko za članico delovnega predsedstva 6. kongresa KSJS. Poleg tega je GO podprl kandidaturo Branimirja Štruklja za predsednika KSJS. Glavni odbor je podprl tudi predlog kongresnega sklepa o zvišanju članarine za članstvo v KSJS.
Na februarski seji je GO sprejel Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2021, potrdil Pregled realizacije Finančnega načrta SI-JUS za leto 2021, sprejel Poročilo o finančno-materialnem poslovanju v letu 2021 in Finančni načrt SI-JUS za leto 2022 ter Načrt dela SI-JUS za leto 2022.
Na aprilski seji je GO podprl sprejem predloga poročila o delovanju KSJS v preteklem mandatnem obdobju, predlagane spremembe in dopolnitve statuta KSJS, predlog programskih usmeritev KSJS za prihodnje štiriletno obdobje in predloga resoluciji: Nič o plačah v javnem sektorju brez KSJS in Za obnovitev enakopravnega dialoga socialnih partnerjev, ki bodo na dnevnem redu 6. kongresa KSJS.
Glavni odbor je na septembrski seji za predstavnico KSJS v volilnem telesu za volitve članov Državnega sveta predlagal predsednico SI-JUS ter podprl kandidaturo predsednika KSJS Branimirja Štruklja za člana Državnega sveta v novi sestavi.
SI-JUS je tekom leta 2022 pridobil nekaj novih članov z individualnimi pristopi, po drugi strani pa se je število članov tudi zmanjševalo z izstopi in predvsem zaradi upokojitev.
Zaključek
SI-JUS je v skladu s svojimi programskimi usmeritvami in letnim delovnim načrtom v letu 2022, enakopravno sodeloval na vseh pogajanjih in usklajevanjih, ki so zadevala plačni sistem, delovne razmere in socialni položaj javnih uslužbencev. Aktivno je spremljal delovni, materialni in socialni položaj svojih članov, zagotavljal njihovo pravno varstvo ter se odzival na aktualne probleme in vprašanja, povezana z razvojem celotnega javnega sektorja.
Vodstvo SI-JUS je sindikalne zaupnike v zavodih, javnih agencijah in javnih skladih ter drugih organizacijah javnega sektorja redno obveščalo o vseh za članstvo pomembnih vprašanjih. Obvestila so bila posredovana neposredno sindikalnim zaupnikom ali pa preko spletne strani SI-JUS. Obveščanje o skupnih aktivnostih sindikatov članov KSJS pa je potekalo tudi preko obvestil za javnost in na spletni strani KSJS.
Bojan Hribar,
glavni tajnik
Opomba: Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2022 je bilo sprejeto na 95. redni seji GO SI-JUS, 14. 3. 2023, v Ljubljani.