Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2021

Uvod

Delovanje Sindikata javnih uslužbencev Slovenije (SI-JUS) v letu 2021 je temeljilo na letnem delovnem načrtu SI-JUS za leto 2021, ki ga je sprejel Glavni odbor SI-JUS na 80./5. redni seji 23. 02. 2021. Podlaga za aktivnosti pa so bile predvsem naloge in aktivnosti iz programskih usmeritev za mandatno obdobje 2020 – 2024, ki so bile je sprejete na 4. skupščini SI-JUS.

SI-JUS je tudi v letu 2021 deloval v okviru Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), v okviru katere je pridobil reprezentativnost na državni ravni za dejavnost 084.120: Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti.

Tudi v leto 2021 smo vstopili z razglašeno epidemijo COVID-19, tako da so nam življenje že od začetka leta v veliki meri krojile in nam še krojijo protikoronske omejitve. Hkrati pa smo se tako v SI-JUS kot družba v celoti soočali z zniževanjem standardov pravne države, z degradacijo socialnega dialoga, s pritiski na medije (STA, RTV Slovenija), s pritiski na neodvisnost policije in pravosodja.

Že v začetku leta se je pokazalo, da vlada ne namerava spoštovati zavez iz Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, ki je bil sprejet decembra 2018, saj je predsednik vlade že v mesecu januarju kar na omrežju Twitter napovedal, da se bodo nekateri deli javnega sektorja izločili iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja.

Vlada RS je nadaljevala tudi s prakso sprejemanja interventne zakonodaje brez upoštevanja Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), kot tudi s tem, da je v tako imenovane PKP-je vključevala določbe, ki niso imele nič skupnega z interventnimi ukrepi za zajezitev epidemije, in z njimi posegala v sistemske zakone. Vse to je prispevalo k drastičnemu zniževanju ravni socialnega dialoga.

Ker je vlada sistematično zniževala raven socialnega dialoga in kršila pravila delovanja ESS tudi pri sprejemanju nekateri ključnih zakonov, kot so Zakon o nacionalnem demografskem skladu, Zakon o debirokratizaciji in paket davčne zakonodaje, smo v SI-JUS podprli prekinitev sodelovanja KSJS v ESS ter naše nestrinjanje z vladnim nespoštovanjem vladavine prava in socialnega dialoga izrazili tudi z udeležbo na množičnih protestih 28. maja in 25. junija.

Glavni odbor SI-JUS se je v letu 2021 sestal na osmih rednih in eni izredni seji. Predsednica in glavni tajnik SI-JUS sta se redno udeleževala sestankov pogajalske skupine KSJS ter sodelovala na sejah centralne pogajalske komisije, na katerih so potekala pogajanja med Vlado RS in obema sindikalnima pogajalskima skupinama. Predsednica SI-JUS in glavni tajnik sta redno sodelovala tudi na sejah predsedstva KSJS, na katerih sta sporočala stališča in zahteve glavnega odbora.

V letu 2021 se je na 13. sestanku, dne 23. 02. 2021, sestal Nadzorni odbor, pregledal finančno-materialno poslovanje v preteklem letu in o ugotovitvah poročal Glavnemu odboru.

 

Aktivnosti Glavnega odbora SI-JUS v letu 2020 so obsegale:

Sodelovanje v odločanju in socialni dialog

GO SI-JUS se je tudi v letu 2021 vključeval v socialni dialog, ki je potekal z Vlado RS kot neposrednim ali posrednim delodajalcem in financerjem v organizacijah, kjer je prisotno članstvo SI-JUS. Socialni dialog o vprašanjih pomembnih za članstvo je potekal na državni ravni v okviru Ekonomsko-socialnega sveta RS (ESS), v katerem sta sodelovala Branimir Štrukelj, predsednik KSJS in Bojan Hribar, generalni sekretar KSJS in glavni tajnik SI-JUS. ESS se je v letu 2021 sestal le na treh rednih in dveh izrednih sejah, saj so predstavniki KSJS in ostalih sindikalnih central od 13. maja naprej, zaradi vladnega sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS, njegove seje obstruirali.

Na 336. seji, 19. februarja, prvi seji ESS v letu 2021, je bil na predlog sindikalne strani sprejet ugotovitveni sklep, da se ne izvaja sklep, sprejet na decembrski seji ESS, na podlagi katerega bi morala ministrstva povabiti socialne partnerje k sodelovanju pri oblikovanju Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO). ESS je obravnaval tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in zaradi nestrinjanja sindikalne strani sprejel sklep, da predlog zakona med socialnimi partnerji in Vlado Republike Slovenije ni usklajen. Na dnevnem redu seje je bil tudi Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2021 in 2022. Glavni tajnik SI-JUS je v razpravi izpostavil, da mladi v Sloveniji pozno vstopajo na trg dela, zato bi bilo treba tej problematiki nameniti več pozornosti. Poudaril je, da je ukrep v povezavi z zaposlenimi, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, sprejet v PKP7, neustaven. Opozoril je tudi, da je nesprejemljivo da se sredstva za izvajanje ukrepov APZ v letu 2022 znižujejo, zato je predlagal, da se to uredi v rebalansu proračuna. Po razpravi je bil pri tej točki sprejet sklep, da socialni partnerji pozivajo MDDSZ k aktivnemu vključevanju socialnih partnerjev v pripravo Načrta za izvajanje ukrepov APZ za leti 2021 in 2022. ESS se je seznanil tudi z Letnim poročilom Inšpektorata RS za delo za leto 2019. Sindikalni predstavniki so v razpravi izpostavili, da v poročilu manjka priporočilo inšpektorata, kaj bi bilo potrebno spremeniti v zakonodaji, da bi se kršitve lahko preprečevale ali lažje ugotavljale. Opozorili so tudi, da iz poročila ni razvidno, katere kršitve kolektivnih pogodb inšpektorat ugotavlja ter kaj bi bilo potrebno narediti, da bi bil nadzor nad izvajanjem kolektivnih pogodb učinkovitejši. Glede plačila za delo pa so sindikalni predstavniki opozorili na zamude pri izplačevanju določenih elementov plač, zlasti dodatkov za čas epidemije v javnem sektorju, saj se ti izplačujejo z večmesečno zamudo. ESS je po razpravi sprejel sklep, da socialni partnerji pozivajo Inšpektorat RS za delo in MDDSZ, da pri nadaljnjem delu upoštevata poudarke in priporočila iz opravljene razprave. ESS se je seznanil tudi s Poročilom o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2019 ter z Dvajsetim poročilom Republike Slovenije o izvajanju Evropske socialne listine. Sindikalna stran je poročilo označila za nepopolno in opozorila, da je pomanjkljivo opisano stanje na področjih poklicnih bolezni, dolgotrajne oskrbe in ukrepov, povezanih z epidemijo. V povezavi s poklicnimi boleznimi je izpostavila nerešeno vprašanje glede pravilnika, v zvezi z dolgotrajno oskrbo na zastoj pri delu pogajalske skupine ESS, v zvezi z ukrepi za zajezitev epidemije pa na dejstvo, da gre pri tem bolj za spoštovanje raznih pravil z vidika varnosti in zdravja pri delu ter mehanizmov, ki preprečujejo širjenje epidemije. Opozorila je še na velike težave z odrejanjem karanten, na nezmožnost sledenja stikov in na problematiko višine nadomestila plač okuženih s koronavirusom.

Na 337. seji ESS, ki je bila 12. marca 2021, je bil prva vsebinska točka predlog Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je predstavil minister pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvonko Černač. V razpravi se je predsednik KSJS najprej kritično odzval na oznako dokumenta s stopnjo zaupnosti "interno" in opozoril, da je v drugih državah NOO predmet javne diskusije. Nadalje je izpostavil, da načrtovanja izobraževanja ni možno reducirati zgolj na orodje za trg dela, in pri tem menil, da vlada ne reflektira trendov, ki so dominantni že 30 let tako v teoriji kot praksi. Poudaril je tudi, da demografski sklad, tak kot je predviden, ne zagotavlja pokojnin in varnosti, omogoča pa koncentracijo državnega premoženja, skozi katerega se koncentrira tudi politična moč vsakokratne oblasti. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS ponovno poziva resorna ministrstva, da nemudoma povabijo socialne partnerje k aktivni udeležbi pri pripravi projektov v okviru NOO in k realizaciji že sprejetega sklepa v zvezi s tem. V nadaljevanju se je ESS seznanil s predlogom novele Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev ter sprejel sklep, da socialna partnerja pozivata MDDSZ, da v predlog zakona vključi določilo, ki bo ob spremembah ali uvedbi novih regulacij poklicev med naslovnike vključilo tudi socialna partnerja. ESS je obravnaval tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti. V razpravi je podpredsednica KSJS izpostavila, da bi sprejem predlagane novele zakona predstavljal pomemben zdrs pri urejanju javne mreže lekarniške službe, saj prinaša veliko tveganje za podrejanje javne službe ekonomskim interesom. Pohvalila je Ministrstvo za zdravje za dobro pripravljeno mnenje in poudarila, da obstoječi zakon ustrezno naslavlja vsa pomembna področja, zato novela zakona ni potrebna. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS poziva Vlado RS, naj sprejme mnenje resornega ministrstva k predlogu novele Zakona o lekarniški dejavnosti. Na dnevnem redu seje je bil tudi predlog MDDSZ za ustanovitev Pogajalske skupine ESS za pripravo Zakona o urejanju trga dela in Zakona o socialno varstvenih prispevkih. Sindikalna stran je v razpravi podala zahtevo, da naj MDDSZ dopolni obrazložitev za ustanovitev pogajalske skupine tudi s predlogi sprememb in dopolnitev.

Na izredni seji ESS, 24. marca 2021, je bil obravnavan predlog Zakona o debirokratizaciji, ki ga je predstavil predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo mag. Ivan Simič. Namen zakona naj bi bil poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir. V razpravi je sindikalna stran izrazila ogorčenje, zaradi kršitve Pravil o delovanju ESS, saj bi moral biti zakon obravnavan na seji ESS preden sta ga obravnavala vlada in DZ. V skupnem mnenju je sindikalna stran izpostavila, da predlog zakona posega v celotni pravni red, vendar o njem ni bila opravljena nobena javna razprava, člani ESS pa niso prejeli niti besedila, ki je bilo posredovano v DZ. Poudarjeno je bilo tudi, da marsikateri od ukrepov ni namenjen debirokratizaciji oz. poenostavitvi življenja državljanov in poslovanja, temveč gre za t. i. omnibus zakon, s katerim se vsebinsko spreminja druge zakone. Sindikalni predstavniki so tovrstnemu načinu spreminjanja zakonodaje nasprotovali, še zlasti uvedbi socialne kapice, ki ni povezana z debirokratizacijo, temveč gre za odpustke tistim z najvišjimi prejemki v RS. Opozarjali so, da se s tem predlogom ukinja eden najpomembnejših elementov solidarnosti, zlasti v pokojninskem sistemu in povzroča dodaten primanjkljaj v blagajnah, ter da je ta predlog tudi v nasprotju z usklajenimi izhodišči socialnih partnerjev za prenovo pokojninskega sistema in v nasprotju s predlogi iz bele knjige. Po razpravi sta bila sprejeta sklepa, da se je ESS seznanil z verzijo predloga Zakona o debirokratizaciji, z dne 16. 3. 2021, ki ni skladna z verzijo, ki je bila vložena v Državni zbor RS, ter da ESS ugotavlja, da Pravila o delovanju ESS pri pripravi predloga Zakona o debirokratizaciji niso bila upoštevana. Sindikalna stran je predlagala sprejem še treh sklepov, ki pa so bili s strani predstavnikov delodajalskih organizacij in vlade zavrnjeni, in sicer: ESS poziva Vlado RS, da umakne predlog Zakona o debirokratizaciji iz zakonodajnega postopka in ga, skladno s Pravili o delovanju ESS, posreduje ESS v obravnavo pred ponovno obravnavo na Vladi RS in posredovanjem v zakonodajni postopek; ESS ugotavlja, da nekateri elementi v Zakonu o debirokratizaciji vsebinsko ne sodijo v odpravljanje birokratskih ovir v Republiki Sloveniji; ESS ugotavlja, da Zakon o debirokratizaciji zmanjšuje pravno varnost državljank in državljanov v Republiki Sloveniji in slabi blagajne socialnih zavarovanj. V nadaljevanju seje je ESS obravnaval predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je predstavil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Sindikalna stran je v razpravi izpostavila, da je bil tudi ta zakon vložen v zakonodajni postopek s kršitvijo pravil ESS. Poudarila je, da nasprotuje predlogu zakona v delu, ki uvaja nove oblike javnega prevoza z osebnimi avtomobili preko aplikacije Uber. Po razpravi do glasovanja o predlogih sklepov ni prišlo, saj sklepčnost na vladni strani ni bila več zagotovljena in je bila seja prekinjena.

Na nadaljevanju izredne seje, 9. aprila 2021, je ESS sprejel naslednje sklepe: ESS se je seznanil s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu; ESS ugotavlja, da je bil navedeni zakon vložen v zakonodajni postopek s kršitvijo pravil ESS, usklajevanja tega zakona pa so potekala separatno s posamičnimi socialnimi partnerji (delodajalci); ESS ugotavlja, da dva partnerja (delodajalska in vladna stran) navedeni predlog zakona podpirata, delojemalska stran pa mu nasprotuje. V nadaljevanju seje je predstavnica MDDSZ predstavila predlog za je ustanovitev pogajalske skupine ESS za pripravo sprememb Zakona o urejanju trga dela in sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih. V obrazložitvi predloga je navedla, da naj bi v okviru pogajalske skupine razpravljali o predvidenih spremembah, katerih namen je hitrejša aktivacija brezposelnih oseb, podaljšanje delovne aktivnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb, podaljšanje dobe vključevanja v programe javnih del ter poseg na področje izbrisa iz evidenc brezposelnih oseb. Predsednik KSJS je v razpravi izpostavil, da mora biti v sklepu o ustanovitvi pogajalske skupine natančneje opredeljeno njeno delovanje ter navedeni predlogi, o katerih se želi vsaka stran pogajati. Predlagaj je tudi, da se naj v sklep se zapiše tudi, kaj se bo z dogovorjenimi predlogi pogajalske skupine nadalje dogajalo in na kakšen način bodo usklajeni predlogi zavezovali Vlado RS. Po razpravi je bil sprejet sklep, da ESS ustanovi Strokovni odbor za delo in socialne zadeve z namenom ugotovitve možnih vsebin pogajanj za spremembe Zakona o urejanju trga dela in spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih in določil rok, do katerega socialni partnerji posredujejo podatke o svojih predstavnikih.

Na 338. seji ESS, ki je bila 9. aprila 2021, 15 minut po zaključku nadaljevanja izredne seje je ESS podprl kandidaturo prof. dr. Vlada Dimovskega za direktorja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA). Poleg tega se je ESS seznanil z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. ESS se je seznanil tudi s Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu ter ga potrdil. Ob tem je ESS pozval Vlado RS in resorna ministrstva, da naj se pravočasno pristopa k prenosu direktiv in drugih mednarodnih pravnih aktov v slovenski pravni red in s tem omogoča pravočasno prilagajanje na njihovo uresničevanje. Pod točko razno pa sta socialna partnerja pozvala Vlado RS in pristojna ministrstva, da naj predložijo osnutke dokumentov, ki so podlaga za črpanje finančnih sredstev iz evropskih skladov, in zagotovijo aktivno sodelovanje socialnih partnerjev pri njihovem nastajanju.

Osrednja točka dnevnega reda izredne seje ESS, 23. aprila 2021, sta bila predlog Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 in osnutek Programa stabilnosti 2021, ki ju je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za finance mag. Kristina Šteblaj. Predsednik KSJS je v razpravi opozoril na informacije fiskalnega sveta, da so načrtovanja vlade za prihodnje proračunsko obdobje popolnoma nerealistična. Kot skrb vzbujajoče je navedel uporabo nepovratnih sredstev v letu 2024, napoved t. i. bogataške kapice ter zniževanje davkov, kar bi dodatno povzročilo luknjo v proračunu, vredno 500 milijonov evrov. Vprašal je, ali gre za zavestna tveganja, ki naj bi v prihodnjih letih izpostavila financiranje ključnih javnih storitev temu, da bo nujno razmišljati o privatizacijah, saj javnih sredstev ne bo na voljo. Menil je še, da zniževanje davkov ne pomeni povečanja gospodarske dinamike. Izpostavil je tudi, da je v preteklosti potekalo usklajevanje Programa stabilnosti s socialnimi partnerji ter opozoril, da je bil tokrat oblikovan enostransko in da so delodajalci to razliko prezrli. Na podlagi razprave je predsedujoči predlagal sprejem dveh sklepov. Prvi se je glasil, da se je ESS seznanil s Predlogom Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 in osnutkom Programa stabilnosti 2021. V predlogu drugega sklepa pa je bilo navedeno, da socialni partnerji niso bili aktivno vključeni v pripravo Predloga Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 in osnutka Programa stabilnosti 2021. S sindikalne strani je bil podan predlog, da se glasujejo o obeh sklepih v paketu, vendar se s tem na delodajalski in vladni strani niso strinjali, tako da k tej točki ni bilo sprejetih sklepov. ESS je v nadaljevanju obravnaval Načrt za okrevanje in odpornost. Njegovo pripravo je predstavila državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs, ki je navedla, da predvidevajo naslednjo obravnavo na vladi 28. aprila 2021, nato bodo načrt uradno predložili Evropski komisiji, ki ga bo v dveh mesecih pregledala in nato predložila v potrditev Svetu Evropske unije. Izpostavila je, da so se odločili, da bodo v prvi fazi v dokument vključili vsa nepovratna sredstva, ki so na razpolago (1,177 mlrd EUR), medtem ko bodo za povratne vire, ki jih je za Slovenijo na razpolago skupno 3,2 mlrd EUR, v prvi fazi kandidirali za 1,2 mlrd EUR, od tega je približno 600 mio EUR namenjenih za državne investicije, približno 500 mio EUR pa za področje finančnih instrumentov. V razpravi je predsednik KSJS izpostavil, da je bil Načrt za okrevanje in odpornost, v katerem so napovedane reforme, kot so zdravstvena, napoved o spremembi plačnega sistema in napoved deinstitucionalizacije zdravstvenega sistema, kljub opozorilom Evropske komisije pripravljen brez socialnih partnerjev. Opozoril je, da Ministrstvo za zdravje ni izvedlo nobenega sestanka s socialnimi partnerji, sestanki v okviru drugih ministrstev, z izjemo MDDSZ, pa so bili zgolj seznanitvene narave. Poudaril je, da so bile v delih načrta, s katerimi so bili socialni partnerji seznanjeni, tudi vsebine, ki so bile v popolnem nasprotju s stališči sindikalnih central, kot na primer predlagana uvedba socialne kapice znotraj Zakona o debirokratizaciji, napoved spremembe plačnega sistema v javni sektorju ali stališča, vezana na vprašanje pokojninske reforme, ki so v nasprotju z Belo knjigo o pokojninah in s tripartitnim sporazumom med socialnimi partnerji. Opozoril je, da je poleg zdravstvene in pokojninske reforme problematična tudi šolska reforma, kjer prav tako bilo ni bilo usklajevanj s socialnimi partnerji. Po razpravi je ESS sprejel sklep, da se je seznanil z Načrtom za okrevanje in odpornost ter pozval Vlado RS, da naj v čim večji meri upošteva pripombe socialnih partnerjev, podane v razpravi. Sindikalne centrale in delodajalske organizacije pa so Vlado pozvale, da v nadaljnjo pripravo, izvajanje in evalvacijo Načrta za okrevanje in odpornost aktivno vključi oba socialna partnerja. Poleg tega je ESS imenoval člane ESS v Odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pod točko razno pa je ESS sprejel sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za usklajevanje davčnih zakonov.

339. seja ESS, ki je bila predvidena za 14. maja 2021, je bila odpovedana, ker sindikalne centrale: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, zaradi vladnega sistematičnega kršenja pravil delovanja ESS, na sejah ESS in njegovih delovnih teles nismo bile več pripravljene sodelovati.

 

Sistem plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor

GO SI-JUS je 21.01.2021 obravnaval potek usklajevanja kriterijev za delovno uspešnost na sestankih delovne skupine, ki sta potekala 18. in 23. 12. 2020. Na sestankih so bili obravnavani predlogi MJU za manjše popravke aplikacije za izračun RDU in predlogi za odpravo nekaterih pomanjkljivosti (nedorečenosti) pri njenem delovanju. Člani delovne skupine so se strinjali, da se aplikacija dopolni z manjšimi popravki (doda se list s seznamom javnih uslužbencev in številom nadpovprečnih ocen, ki so jih prejeli v določenem obdobju; dodajo se šifre javnih uslužbencev pri letnih obvestilih, zagotovi se pravilno zaokroževanje pri letnih obvestilih), glede odprave ostalih pomanjkljivosti pri delovanju aplikacije pa je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno predhodno spremeniti Kolektivno pogodbo za javni sektor.

Na januarski seji je glavni odbor obravnaval tudi urejanje dela na domu in podprl predlog dopolnitve KPND z novim členom, s katerim se ureja: delovnopravni položaj delavca v času dela na domu; pogoji, pod katerimi se lahko organizira delo na domu; zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu; višina nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri opravljanju dela na domu; odmori in počitki ter delovni čas s pravico do odklopa.

Glavni odbor se je seznanil tudi s stališčem KSJS glede napovedanih izločitev posameznih delov javnega sektorja iz enotnega plačnega sistema, ki jo je na omrežju Twitter napovedal predsednik vlade. Člani GO so v razpravi podprli stališče KSJS, da se je treba o morebitnih spremembah plačnega sistema javnega sektorja uskladiti na pogajanjih.

Na februarski seji je GO obravnaval vladna izhodišča za prenovo plačnega sistema javnega sektorja in soglašal s stališči, ki jih je o njih sprejela KSJS, in sicer, da vlada z njimi ne namerava uresničevati zavez iz dogovora, ki je bil sprejet decembra 2018, temveč načrtuje ukinitev enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Vladna izhodišča so namreč vsebovala večino elementov, ki sta jim SI-JUS in KSJS že v obdobju prejšnjih vlad argumentirano nasprotovala: neutemeljeno delitev javnega sektorja na dve skupini proračunskih uporabnikov; možnost uvajanja novih delovnih mest in uvrščanja delovnih mest v plačne razrede s strani posameznih delodajalcev; združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela; ukinitev ocenjevanja za redno napredovanje v plačne razrede in uvedbo avtomatizma pri napredovanjih; uvrstitev delovnih mest plačne skupine J v KPJS. Hkrati pa je iz vladnega predloga v celoti izpadla določba iz drugega odstavka 1. člena ZSPJS, da »zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač.« SI-JUS in KSJS se zavzemata za enotni/skupni plačni sistem v javnem sektorju, pri katerem pa je potrebno odpraviti tiste neustrezno urejene elemente, ki so bili ugotovljeni z analizami plačnega sistema, zlasti z Analizo kariernega napredovanja javnih uslužbencev v javnem sektorju, opravljeno leta 2019. Pri tem pa mora biti glede temeljnih vprašanj sistema javnih uslužbencev ter sistema plač v javnem sektorju med Vlado in sindikati javnega sektorja doseženo soglasje.

Glavni odbor je na marčni seji obravnaval potek pogajanj o odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov pri povračilih stroškov in drugih prejemkih iz delovnega razmerja in glede višine regresa za letni dopust za leto 2021 ter podprl pogajalska izhodišča KSJS.

GO se je seznanil tudi z Uredbo o ocenjevanju javnih uslužbencev za leto 2020 zaradi posledic epidemije virusa COVID-19. Do sprejema navedene uredbe je prišlo na pobudo KSJS, ki je na MJU poslala zahtevo, da naj delodajalce v javnem sektorju obvesti, da so do letne ocene opravičeni tudi javni uslužbenci, ki so bili v letu 2020, zaradi napotitve na čakanje na delo, odsotni več kot šest mesecev. Uredba tako določa, da se postopek ocenjevanja za leto 2020 izvede tudi za javne uslužbence, ki so bili v letu 2020 začasno zadržani od dela več kot šest mesecev, zaradi odrejene karantene, višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami, zaradi odrejenega čakanja na delo ali zaradi okužbe z virusom COVID-19.

Na aprilski seji se je GO seznanil s potekom pogajanj o odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov, spremembi izplačilnega dneva in o višini regresa za letni dopust za leto 2021 ter podprl nova pogajalska izhodišča KSJS, v katerih je med drugim opredeljeno, da se bo morebitni pristanek na zamik datuma izplačila plač pogojevalo z izplačilom višjega regresa in da stroški povezani z zamikom izplačilnega dneva ne smejo bremeniti javnih uslužbencev.

Glavni odbor je na septembrski seji obravnaval pojasnila MJU v zvezi z uveljavitvijo aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 in soglašal z oceno KSJS, da v določenem delu presegajo vsebino aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, zato je podprl oblikovanje skupne delovne skupine vlade in sindikatov javnega sektorja, ki naj bi pojasnila v zvezi z uveljavitvijo aneksov uskladila.

Glavni odbor se je na tej seji tudi seznanil z rezultati Analize izplačila dodatka za delo v rizičnih in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v obdobju prvega vala epidemije COVID-19, iz katere je razvidno: da je bilo za oba dodatka skupno izplačanih 136,81 mio EUR (107,86 mio EUR za dodatek za delo v rizičnih razmerah in 28,95 mio EUR za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve); enega od dodatkov je prejelo 121.047 oziroma 66% zaposlenih (110.434 oziroma 60% vseh zaposlenih je prejelo dodatek za delo v rizičnih razmerah in 72.863 oziroma 40% vseh zaposlenih pa dodatek za nevarnost in posebne obremenitve); povprečen znesek, ki ga je prejel javni uslužbenec oziroma funkcionar, ki je bil upravičen do enega od dodatkov, je znašal 1.130 EUR bruto (977 EUR v povprečju za dodatek za delo v rizičnih razmerah in 397 EUR za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve); najvišji znesek dodatkov, ki je bil izplačan javnemu uslužbencu, je znašal 23.232 EUR; vsaj enega od dodatkov je izplačalo 1178 ali 63% vseh proračunskih uporabnikov. Izpostavil je velike razlike v deležih javnih uslužbencev, ki so dodatke prejeli in v višini izplačanih dodatkov po posameznih plačnih podskupinah. Po povprečnem znesku izplačanih dodatkov navzgor izstopajo zdravniki in zobozdravniki (3.903 EUE), navzdol pa visokošolski učitelji (90 EUR), po deležu javnih uslužbencev, ki so prejeli dodatek pa navzgor izstopajo vojaki in policisti (97% in 96%), navzdol pa raziskovalci in umetniški poklici (zgolj 6%).

Glavni odbor je obravnaval tudi vladna izhodišča za pogajanja o drugačni ureditvi dodatka za delo v rizičnih razmerah ter načelno podprl izplačevanje dodatka za delo v rizičnih razmerah v enakih nominalnih zneskih vsem javnim uslužbencem, ki opravljajo dela in naloge z enako stopnjo ogroženosti, pod pogojem, da so opredelitve posameznih stopenj ogroženosti in višina dodatka zanje usklajene z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.

Na oktobrski seji se je GO seznanil s potekom usklajevanja o plačnih razredih, izhajajoč iz delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice, na podlagi 13. točke Dogovora o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021. Predstavljeno mu je bilo, da se je že dvakrat sestala posebna delovna skupina, katere naloga je pripraviti strokoven predlog možnih rešitev. Na njenem drugem sestanku, dne 13.10.2021, je vladna stran predstavila varianto »vrivanja« plačnih razredov v trenutno plačno lestvico, tako da je razlika v odstotkih med dvema zaporednima PR 1,98% (namesto sedanjih 4%). Po tej varianti bi vrednost vsakega drugega PR ostala približno enaka (zaradi zaokroževanja); nova plačna lestvica bi imela 119 PR, na vseh DM, kjer se lahko napreduje, bi se število PR napredovanj povečalo za dvakrat; namesto največ za 2 PR razreda, bi se lahko napredovalo največ za 4 PR. Ker je bilo na sestanku ugotovljeno, da navedeni vladni predlog ne rešuje problema kompresije osnovnih plač v spodnji tretjini plačne lestvice in da vladna stran nima ustreznega odgovora glede prevedbe delovnih mest v nove plačne razrede, je vladna stran svoj predlog umaknila iz nadaljnje obravnave. Sindikalna stran pa je predstavila dve varianti možnih rešitev. Po prvi varianti bi se od 11. PR naprej dvignila vrednost vseh PR za enak nominalni znesek, in sicer za 372 EUR. Po drugi varianti pa bi se 15. PR povečal za 34,31 %, da bi bil izenačen z minimalno plačo, pri vsakem nadaljnjem PR pa bi se navedeni odstotek zmanjšal za 0,62 %. Ker bi se po prvi sindikalni varianti masa bruto osnovnih plač dvignila za 610 mio EUR, po drugi sindikalni varianti pa za 560 mio EUR, bi se bilo potrebno v primeru, da bi se dogovorili za eno od njih, dogovoriti tudi za dinamiko zviševanja vrednosti PR.

Glavni odbor se je na novembrski seji (23. 11. 2021) seznanil s potekom usklajevanja plačnih razredov, izhajajoč iz delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice, na seji pogajalske komisije, dne 17. 11. 2021, kjer je bilo predstavljeno poročilo delovne skupine, ki je bila zadolžena za pripravo strokovnih podlag za usklajevanje plačnih razredov. Na seji pogajalske komisije je bilo s strani predstavnikov KSJS poudarjeno, da KSJS ostro nasprotuje dvigu zgolj funkcionarskih plač, ki ga je v medijih napovedala vladna stran, saj je neopravičljivo dejstvo, da je v javnem sektorju bistveno preveč delovnih mest uvrščenih v plačne razrede, ki so na ravni minimalne plače ali celo pod njo, kar med drugim prispeva k temu, da v mnogih dejavnostih prihaja do pomanjkanja ustreznega kadra, tudi takih profilov, ki so nezamenljivi in nujno potrebni za zajezitev širjenja bolezni covid 19. Dogovorjeno je bilo, da si bosta vladna in sindikalna stran pred naslednjo sejo pogajalske komisije izmenjali predloga usklajevanja vrednosti plačnih razredov.

GO se je seznanil tudi z rezultati usklajevanja pojasnil MJU v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki. Na ravni delovne skupine je bilo usklajeno stališče glede izračuna razdalje - števila kilometrov, za katere javnemu uslužbencu pripada povračilo stroškov prevoza, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, in sicer tako, da se število kilometrov na delo in število kilometrov z dela sešteje in pomnoži z 10% kilometrino. V praksi se je namreč izkazalo, da pot na delo ni nujno enako dolga kot pot z dela (enosmerne ceste ipd.). Glede ostalih odprtih točk objavljenega pojasnila (avtocesta, prihod na delo iz dveh krajev, opravljanje dela v več krajih,…) delovna skupina ni zavzela enotnega stališča. Dogovorjeno je bilo, da bo o odprtih zadevah vložen predlog za razlago na Odbor za razlago KPND.

Na decembrski seji se je GO seznanil z zastojem, do katerega je prišlo pri usklajevanju plačnih razredov, izhajajoč iz delovnih mest v spodnji tretjini plačne lestvice. Vladna stran je na novembrskih pogajanjih napovedala, da bo pripravila predloga linearne uskladitve vrednosti plačnih razredov, vendar ga sindikalni strani še ni posredovala. Prav tako je bila, zaradi nujnih obveznosti predstavnikov vladne strani, odpovedana seja pogajalske komisije, ki je bila napovedana za 6. 12. 2021.

Glavni odbor se je seznanil tudi z vladnim predlogom za drugačno ureditev dodatka za delo v času razglašene epidemije, po katerem bi se višina dodatka določila v nominalnih zneskih glede na tri različne stopne ogroženosti javnih uslužbencev pri opravljanju dela in nalog ter podprl stališča, ki jih je s tem v zvezi sprejela KSJS. KSJS ne zavrača osnovne ideje za drugačno ureditev dodatka za delo v času razglašene epidemije, po kateri bi javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v času epidemije, za enaka tveganja pripadel dodatek v enaki nominalni višini, vendar vztraja pri tem, da morajo biti stopnje ogroženosti in višine nominalnih dodatkov dogovorjene na pogajanjih.

Pogoji dela, socialna varnost, izobraževanje in usposabljanje

V programskih usmeritvah SI-JUS za mandatno obdobje 2020 – 2024 in po letnem delovnem načrtu za leto 2021 je predvidena skrb za pogoje dela, socialno varnost, izobraževanje in usposabljanje članstva. GO SI-JUS je zato tudi v letu 2021 namenjal posebno pozornost spremljanju spoštovanja delovnopravne zakonodaje, izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, urejanju kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev ter predlaganim spremembam zdravstvene zakonodaje.

Glavni odbor se je na januarski seji seznanil z okoliščinami prekinitve pogajanj o predlogu Zakona o nacionalnem demografskem skladu, do katerega je prišlo na petem sestanku Pogajalske skupine ESS za pripravo predloga zakona o demografskem skladu, dne 23. 12. 2020. Pogajanj namreč ni bilo smiselno nadaljevati, ker vladni predstavniki niso bili pripravljeni na nikakršne spremembe temeljnih konceptualnih rešitev predloga zakona, ki so za sindikalno stran nesprejemljive. Glavni odbor je sprejel sklep, da se bo SI-JUS v primeru, če bo zakon sprejet v predlaganem besedilu, pridružil aktivnostim KSJS in pozval člane, da naj dajo svoj glas za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Glavni odbor je obravnaval tudi aktivnostmi sindikalnih central v zvezi z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti 21. in 22. člena PKP7, s katerima se je uvedel nov odpovedni razlog, ki omogoča odpuščanje starejših delavcev brez navedbe utemeljenega razloga, ko ti izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, torej pri doseženi starosti 60 let in 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 65 let in dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe. Seznanil se je, da je bila na podlagi dogovora sindikalnih central je bila oblikovana skupna delovna skupina, ki je pripravila vsebinske podlage za oceno ustavnosti in angažiran odvetnik Iztok Ščernjavič, ki je pripravil zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in predlog za začasno zadržanje izvrševanja 21. in 22. člena PKP7. Sindikalne centrale so se dogovorile tudi za poziv k presoji diskriminatornosti 21. in 22. člena PKP7, ki so ga naslovile na zagovornika enakih možnosti in varuha človekovih pravic ter za pismo evropskim institucijam in mednarodnim sindikalnim združenjem, s katerim smo jih seznanili z zaskrbljujočim stanjem socialnega dialoga v Sloveniji in o odločitvah, ki jih Vlada in Državni zbor v zadnjem času, v vedno večji meri, sprejemata brez javne razprave in mimo socialnega dialoga.

Na marčni seji se je GO seznanil z načrtovanimi aktivnostmi v zvezi z razpisom naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS) in podprl skupni nastop sindikalnih central pri zbiranju podpisov, in sicer na podlagi predhodno podpisanega dogovora vseh sodelujočih sindikalnih central o načinu zbiranja podpisov, delitvi dela in delitvi s tem povezanih stroškov.

Glavni odbor se je seznanil tudi s predlogom Zakona o debirokratizaciji, ki ga je Vlada v nasprotju s Pravili o delovanju ESS brez predhodne obravnave na ESS in brez javne razprave posredovala v zakonodajni postopek. Na seji je bilo izpostavljeno, da gre tudi v primeru Zakona o debirokratizaciji za tako imenovani omnibus zakon, in da predlagatelj z njim posega v 20 zakonov, med drugim tudi v Zakon o zdravstveni dejavnosti, in sicer tako, da se dodatno znižuje kriterije za nosilce zdravstvene dejavnosti pri koncesionarjih, saj je predlagana ukinitev zahtevanih delovnih izkušenj v celoti. Opozorjeno je bilo, da je z zakonom med drugim predvidena uvedba socialne kapice, kar predstavlja nesprejemljiv poseg v solidarnostni sistem javnih socialnih zavarovanj, ki dodatno slabi pokojninsko in zdravstveno blagajno ter razbremenjuje najbogatejše.

Glavni odbor je obravnaval tudi predlog MDDSZ za ustanovitev pogajalske skupine ESS za pripravo sprememb Zakona o urejanju trga dela in sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki so ga sindikalne centrale na seji ESS zavrnile, ker MDDSZ ni predložilo predloga sprememb obeh zakonov, pač pa je navedlo zgolj cilje predlaganih sprememb (hitrejša aktivacija brezposelnih oseb, podaljšanje delovne aktivnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb, nomotehnična uskladitev določb s predhodno novelo zakona, določitev spodbude za aktivacijo brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči, hitrejša aktivacija upravičencev do denarne socialne pomoči in zagotavljanje višje socialne varnosti posameznikov). Glavni odbor je podprl stališče sindikalnih central, da mora vladna stran pred ustanovitvijo pogajalske skupine socialnim partnerjem posredovati predloga sprememb Zakona o urejanju trga dela in sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih.

Na aprilski seji se je GO seznanil s potekom usklajevanja vsebine Načrta za okrevanje in odpornost s posameznimi resornimi ministrstvi po delih, ki sodijo v njihovo delovno področje in podprl stališča, ki jih je s tem v zvezi sprejela KSJS. V stališčih KSJS je bil uvodoma podan protest nad vladnim načinom vključevanja socialnih partnerjev v oblikovanje NOO, saj sindikati niso imeli možnosti vplivati na njegovo vsebino, temveč so lahko sodelovali le na predstavitvah posameznih delov NOO zgolj nekaterih resorjev. V nadaljevanju pa so bila podana pričakovanja KSJS: da bo vlada zagotovila sredstva in pripravila ukrepe za odpravo ali vsaj omilitev stisk, ki so se ljudem nakopičile zaradi epidemije Covid-19, kot tudi zaradi nekaterih vladnih ukrepov (predolgo zaprtje šol, študij na daljavo skoraj celo študijsko leto, onemogočanje gibanja in izražanja lastnega mnenja, nedostopnost storitev osebne pomoči in podpore ipd.); da bodo v delovne skupine, ki so najavljene v NOO pri posameznih področjih (npr. MIZŠ, MDDSZ, MZ) enakovredno in od začetka vključeni tudi predstavnice oz. predstavniki reprezentativnih sindikatov s posameznega področja; da bo vlada spoštovala zaveze glede potrebe po usklajenosti rešitev med vlado in socialnimi partnerji na ključnih področjih, kjer se je zavezala k reformam; da bo vlada redno in transparentno poročala socialnim partnerjem o uresničevanju NOO in izvedbi postopkov za porabo sredstev iz NOO; da bo vlada javno objavila celoten NOO, finančni načrt in časovnico njegovega uresničevanja. Glavni odbor se je seznanil tudi s planiranimi aktivnosti v zvezi z izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o ZNDS. Na ravni KSJS je bila oblikovana posebna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh sindikatov, članov KSJS, ki bo koordinirala vse potrebne aktivnosti povezane z izvedbo referenduma.

Poleg tega je GO sprejel sklep, da se za člane SI-JUS 20. maja 2021 organizira usposabljanje z naslovom »Praktične strategije za soočanje z nasiljem na delovnem mestu«, v izvedbi Doroteje Lešnik Mugnaioni.

Na izredni seji (12. 5. 2021) se je GO seznanil s ponovnim vladnim ignoriranjem sindikatov, do katerega je prišlo pri pripravi paketa davčne zakonodaje. Vlada je namreč predloge zakonov sprejela in jih poslala v Državni zbor pred obravnavo na ESS. Predlagane davčne spremembe so po oceni KSJS popolnoma nesprejemljive, saj vlada po eni strani enormno povečuje našo zadolženost, hkrati pa predlaga zniževanje davkov. Na ta način se za prihodnjo vlado pripravlja nemogoča situacija, saj bo prisiljena zmanjšati porabo in bo javni sektor prvi na udaru.

Predsednica SI-JUS je na izredni seji predsedstva KSJS (12.05.2021) podprla sprejem sklepa, da KSJS, skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami, zaradi vladnega sistematičnega kršenja Pravil delovanja ESS, prekinja sodelovanje v ESS in o kršenju socialnega dialoga s strani Vlade RS ponovno obvesti Evropsko komisijo ter preveri pripravljenost sindikalnega članstva za organizacijo oziroma sodelovanje na protestih, ki jih za 28. 5. 2021 organizira Protestniško gibanje.

Odločitev, da se bo KSJS udeležila protestnega shoda, ki ga je 28. maja 2021 organiziralo Protestniško gibanje za podporo demokraciji, pravni državi in socialnemu dialogu, je bila sprejeta na izredni seji, dne 19. 5. 2021. Na izredni seji predsedstva KSJS, dne 21. 6. 2021, pa je bila sprejeta odločitev, da se bo vodstvo KSJS udeležilo tudi protestnega shoda, ki je potekal 25. 06. 2021, saj se neprimeren odnos vladajoče politike do demokracije, vladavine prava in socialnega dialoga, kar je bil razlog za sodelovanje KSJS na množičnem protestu 28. 5., ni v ničemer spremenil.

Glavni odbor se je na septembrski seji pri obravnavi aktivnosti za obnovitev delovanja ESS seznanil s potekom sestanka pri predsedniku Pahorju. Predstavniki petih sindikalnih central so na sestanku uveljavili svojo zahtevo, da je treba pred obnovitvijo socialnega dialoga na ESS skleniti pisni dogovor in dogovorjeno je bilo, da bo predlog dogovora pripravila sindikalne stran. Glavni odbor je obravnaval tudi predlog Dogovora o obuditvi socialnega dialoga, ki ga je pripravila sindikalna stran, in podprl njegovo vsebino.

Na oktobrski seji se je GO seznanil s stališči KSJS glede izpolnjevanja pogoja PCT oziroma PC za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. GO je podprl oceno KSJS o nesprejemljivosti vladnega Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki zaposlenim v organih državne uprave, nalaga obveznost izpolnjevanja le pogoja prebolevnosti ali cepljenja, ki ga je Ustavno sodišče na podlagi zahteve PSS za presojo ustavnosti in zakonitosti zadržalo. GO je soglašal tudi z oceno, da je treba kot nesprejemljivo zavrniti tudi vladno napoved, da se bo posamezne subjekte javnega sektorja pozvalo, da v Izjave o varnosti z oceno tveganja vnesejo obveznost cepljenja kot pogoj za opravljanje dela. Ker je obvezno cepljenje lahko določeno le z zakonom, je navedena vladna namera neustavna in nezakonita.

Na decembrski je glavni odbor obravnaval Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – PKP10 ter podprl stališča in amandmaje, ki jih je k predlogu zakona sprejela KSJS. Predlagani interventni zakon je še eden v nizu tistih, ki poleg ukrepov, ki so potrebni zaradi COVID-19 krize, vsebuje tudi posege pravice delavk in delavcev ter v temeljne človekove pravice, spreminja sistemske zakone in prinaša t.i. podtaknjence, ki niso povezani s COVID-19. Med drugim je Vlada s predlogom zakona posegla tudi v sistemsko ureditev delovnega časa, pravice do počitka in enostranskega odrejanja nadurnega dela, čemur KSJS ostro nasprotuje, saj vlada z njo eklatantno krši delavčevo pravico do počitka, ki jo varovana tudi z evropsko Direktivo 2003/88/ES. Vlada s PKP10 posega tudi v Zakon o nalezljivih boleznih, in sicer z namenom zagotovitve pravne podlage za posege v pravice ljudi (pravica do zbiranja, pravica do svobode gibanja, ipd.), ki jih Vlada RS že več kot leto in pol omejuje z odloki, kar je po ugotovitvi Ustavnega sodišča RS v neskladju z ustavo. Zakon podaljšuje roke veljave nekaterih ukrepov iz preteklih interventnih zakonov, pri določenih ukrepih pa pooblašča vlado, da lahko podaljša veljavnost posameznega ukrepa. Taka ureditev seveda ni primerna, ker ni niti iz narave ukrepov niti iz samih obrazložitev členov jasno, kakšni so kriteriji za razlike pri podaljševanju rokov, kar vladi omogoča samovoljo. Vlada, kljub velikemu številu okuženih (celo rekordno število v oktobru in novembru 2021) in hospitaliziranih, vse do danes ni razglasila epidemije., medtem ko je bila epidemija razglašena dvakrat v letu 2020, ko je bilo število okuženih in hospitaliziranih bistveno nižje od današnjih številk, kar je nesprejemljivo in neodgovorno. Če bi bila epidemija razglašena, bi namreč mnogi ukrepi, ki jih vlada predlaga v tem zakonu, avtomatsko veljali.

GO SI-JUS je tudi v letu 2021 sodeloval v projektu »Skupaj nad izzive trga dela«, ki ga je KSJS pridobila s prijavo na javni razpis MDDSZEM za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev. V skladu z načrtom so bile v letu 2021 v okviru projekta izvedene naslednje aktivnosti: trije projektni sestanki; štiri usposabljanja; dva mednarodna posveta; štirje regionalni posveti, od tega en v sodelovanju s SI-JUS (20.06.2021); izdelani sta bili dve študiji, in sicer: Analiza vpliva epidemije COVID-19 in vladnih ukrepov na položaj zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu; Evalvacijska študija projekta.

Pravno varstvo pravic članov

V letu 2021 je GO SI-JUS v skladu s Pravilnikom o pravni pomoči nudil pravne nasvete in pravno pomoč članom. Pravna svetovalka SI-JUS je pripravljala pravna mnenja, ki so bila posredovana članom ali pa vodstvom javnih zavodov oz. delodajalcem ali pa je prizadetim članom tudi osebno svetovala na informacijskem razgovoru.

Pisna pravna mnenja je pravna svetovalka SI-JUS pripravila v zvezi z zadevami, ki so jih posredovali: Zdenko Nemec (ARRS) – mobing, odpoved pogodbe o zaposlitvi; Maja Mihelič (JŠRIPSRS) – odreditev opravljanja drugega dela; Alenka Kozorog (KŠTM Sevnica) – v zvezi z izplačilom nadur; Zdenko Nemec (ARRS) – naloge in pristojnosti upravnega odbora ARRS; Janja Svetina (Občina Tržič) – izpolnjevanje pogoja PCT; Tanja Popit (ZRSŠ) – nasprotovanje pisnemu opozorilu (85. člen ZDR-1) predsednici sindikata SI-JUS in članici predsedstva KSJS; Janja Svetina (Občina Tržič) – izpolnjevanje pogoja PCT v povezavi z zdravniškim potrdilom; Tanja Puš (JŠRIPSRS) – v zvezi z opravljanjem dela na domu.

 

Organizacijski vidik in solidarnost

Za doseganje skupnih ciljev javnih uslužbencev SI-JUS že 14 let, vse od svoje ustanovitve, deluje v okviru Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije ter aktivno sodeluje pri načrtovanju in izvedbi njenih aktivnosti. Zavzema se za ohranitev javnega sektorja in po svojih močeh prispeva k razvoju vsem dostopnih javnih storitev.

Predsednica in glavni tajnik SI-JUS sta v letu 2021 redno sodelovala na sejah predsedstva KSJS in v pogajalski skupini KSJS. SI-JUS je v letu 2021 pridobil nekaj novih članov z individualnimi pristopi, po drugi strani pa se je število članov tudi zmanjševalo z izstopi in predvsem zaradi upokojitev, tako da se na koncu leta število članov ni bistveno spremenilo.

 

Zaključek

SI-JUS je v skladu s svojimi programskimi usmeritvami in letnim delovnim načrtom v letu 2021, enakopravno sodeloval na vseh pogajanjih in usklajevanjih, ki so zadevala plačni sistem, delovne razmere in socialni položaj javnih uslužbencev. Aktivno je spremljal delovni, materialni in socialni položaj svojih članov, zagotavljal njihovo pravno varstvo ter se odzival na aktualne probleme in vprašanja, povezana z razvojem celotnega javnega sektorja.

Vodstvo SI-JUS je sindikalne zaupnike v zavodih, javnih agencijah in javnih skladih ter drugih organizacijah javnega sektorja redno obveščalo o vseh za članstvo pomembnih vprašanjih. Obvestila so bila posredovana neposredno sindikalnim zaupnikom ali pa preko spletne strani SI-JUS. Obveščanje o skupnih aktivnostih sindikatov članov KSJS pa je potekalo tudi preko obvestil za javnost in na spletni strani KSJS.

 

Bojan Hribar,

glavni tajnik

 

Opomba: Poročilo o delovanju SI-JUS v letu 2020 je bilo sprejeto na 88. redni seji GO SI-JUS, 24. 02. 2022, v Ljubljani.