Opozorila sindikalnih central v luči predvidene zdravstvene reforme

Sindikalne centrale z veliko pozornostjo in zaskrbljenostjo spremljamo napovedi vlade o zdravstveni reformi. Kot eden od socialnih partnerjev v Ekonomsko-socialnem svetu ter kot predstavniki aktivnih zavarovancev v skupščini ZZZS že dolga leta opozarjamo, da je stanje v zdravstvu več kot samo resno in da so nekatere spremembe nujne.

A temeljna usmeritev vlade ter vseh odločevalk in odločevalcev mora biti krepitev in utrjevanje javnega zdravstva. Dostopnost do zdravnika na primarnem nivoju ter skrajšanje čakalnih vrst je predpogoj za pravočasno zdravstveno oskrbo. Oboje je močno odvisno od javne mreže zdravstvenih storitev in učinkovitega upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, vendar pa opozarjamo na dejstvo, da je za navedeno ključno tudi jasno in dosledno ločevanje javnega in zasebnega zdravstva, zato ocenjujemo, da je problematično dejstvo, da se slednje glede na časovnico postavlja na rep prioritet zdravstvene reforme.

Obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je oblika socialnega zavarovanja, zato zanj ne morejo veljati tržna pravila, ki se jih poslužujejo komercialne/zasebne zavarovalnice. Odločno zavračamo ideje nekaterih, da bo upravljanje vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje bolj učinkovito, če bo prepuščeno trgu – konkurenci več zasebnih zavarovalnic. Izkušnje »prostovoljnega« dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kažejo, da tovrsten način zavarovanja in upravljanja ni niti učinkovit niti solidaren, še manj pa transparenten. Zato se že vseskozi zavzemamo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DPP). Iz podatkov vidimo, da se kljub DPP povečujejo tako imenovana plačila iz žepa za zdravstvene storitve, kar še povečuje neenakost glede dostopa do ustreznih zdravstvenih storitev. V tej luči bi pričakovali tudi jasnejšo opredelitev do ohranitve obstoječe košarice pravic zdravstvenega zavarovanja, ki se po našem prepričanju ne bi smela krčiti.

Podpiramo napovedi ministra za zdravje o nujni digitalizaciji ter večji transparentnosti delovanja ZZZS in celotnega zdravstvenega sistema v Sloveniji, hkrati pa se sprašujemo, kaj pomenijo »strukturne spremembe ZZZS«, ki jih napoveduje. Aktivni zavarovanci (zaposleni) vplačujejo daleč največji delež prispevkov za zdravstveno zavarovanje v zdravstveno blagajno, zato bomo sindikati, kot njihovi predstavniki vztrajali, da morajo imeti aktivni zavarovanci tudi možnost odločanja na vseh nivojih upravljanja.

Od Vlade RS in ministra za zdravje pričakujemo, da nas seznani s konkretnimi načrti glede »strukturnih sprememb ZZZS«. Vlado tudi pozivamo, da v najkrajšem možnem času predvideno zdravstveno reformo predstavi Ekonomsko-socialnemu svetu ter da, v skladu s pravili o delovanju ESS, začnemo usklajevanje predvidenih rešitev vseh socialnih partnerjev in vlade. Na ta način bo dosežen potreben širok družbeni konsenz glede vsebine zdravstvene reforme in prava transparentnost ter možnost zagovarjanja interesa ljudi, torej tistih, ki jim je javni zdravstveni sistem namenjen.

Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije

Predsednica Lidija Jerkič, l.r.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Predsednik Branimir Štrukelj, l.r.

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam

Predsednik Jakob Počivavšek, l.r.

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije

Predsednik Peter Majcen, l.r.

KNSS-Neodvisnost

Predsednica Evelin Vesenjak, l.r.

Slovenska zveza sindikatov Alternativa

Predsednik Zdenko Lorber, l.r.

Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost

Predsednik Matic Kastelec, l.r.