KSJS: Plačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah bo treba doseči preko sodišča

Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki povezuje preko 71.000 zaposlenih v javnem sektorju, je preko svojega člana, Policijskega sindikata Slovenije, vložila kolektivni delovni spor zaradi kršitve Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) v delu, ki se nanaša na izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Za vse javne uslužbence, ki so delo opravljali v času epidemije, od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ter od 19. 10. 2020 dalje, zahtevamo plačilo za vse opravljene ure.

V sindikatih, združenih v KSJS, smo ves čas epidemije poudarjali, da pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah vsem javnim uslužbencem, ki v času epidemije ne opravljajo dela na domu, temveč na delovnem mestu. Izplačilo smo dlje časa poskušali doseči v socialnem dialogu, vendar žal v pomembnem delu javnega sektorja (policija, zdravstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje) brez uspeha. Delodajalci v javnem sektorju namreč povsem arbitrarno, »po svoje« določajo, kdo in za koliko ur (oziroma odstotkov delovnega časa) si dodatek »zasluži«.

V kolektivnem delovnem sporu smo opozorili na stališče sodne prakse, da se dodatek za delo v rizičnih razmerah po KPJS prizna za delo na območju vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij, da torej sodna praksa kot edini kriterij za izplačilo dodatka za rizične razmere šteje opravljanje dela na področjih rizičnih razmer, ki so taksativno našteti v 11. odstavku 39. člena KPJS.

Opozorili smo tudi, da je Komisija za razlago KPJS presegla svoje pristojnosti in je s sporno razlago dejansko določila nove pogoje, ki jih morajo izpolnjevati javni uslužbenci, da so upravičeni do dodatka za rizične razmere, in sicer je postavila dodaten pogoj, da se dodatek izplača le za ure, ko se je opravljalo delo v nevarnih pogojih, ter pri tem dodala opredelitev, da so nevarni pogoji tisti pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija. Poleg tega je razlaga določila, da delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in da določi čas, ko javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.

Pristojno delovno in socialno sodišče, ki bo odločalo o vloženem sporu, bo tako odločalo o pravici do pomembnega dela plače ključnih akterjev v javnem sektorju v boju z epidemijo, svoje stališče pa bo podalo tudi glede tega, ali razlaga kolektivne pogodbe presega dopustni razlagalni okvir, o čemer smo v KSJS prepričani.

Branimir Štrukelj,

predsednik KSJS